''Vegetarijanstvo je kot način življenja in prehranjevanja v naši družbi prisotno že kar nekaj časa in ima mnogo privržencev, ki poudarjajo ugoden vpliv na zdravje in preostale prednosti vegetarijanskega načina prehranjevanja,'' pravijo na NIJZ. ''Raziskave kažejo na manjše tveganje vegetarijancev za nastanek  sladkorne bolezni tipa 2, debelosti, bolezni srca in žilja, raka; vegetarijanci imajo nižje vrednosti LDL-holesterola, nižji krvni tlak in manjšo pojavnost povišanega krvnega tlaka v primerjavi z vsejedi. Vegetarijanska prehrana lahko zniža tveganje za nastanek kroničnih bolezni, saj se s tako prehrano zaužije manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola, več pa sadja, zelenjave, polnovrednih žitnih izdelkov, oreščkov, stročnic, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov (magnezija, natrija, vitaminov C in E, folatov), karotenoidov, flavonoidov in drugih zaščitnih snovi (1). Vzrok manjše pojavnosti kroničnih civilizacijskih bolezni ni zgolj v prehrani vegetarijancev, ampak tudi v načinu življenja, ki je v povprečju bolj zdrav in zmeren kot pri vsejedih. Vegetarijanci so v povprečju bolj telesno dejavni, zaužijejo manj alkohola, manj kadijo, kar pa bistveno pripomore k boljšemu zdravju.''

Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), je na podlagi pregleda epidemioloških študij oktobra 2015 v reviji The Lancet Oncology objavila znanstveno monografijo z naslovom "IARC Monographs Volume 114: Evaluation of consumption of red meat and processed meat". V njej rdeče meso razvršča v kategorijo verjetno rakotvornih snovi za ljudi, mesne izdelke pa v najvišjo kategorijo rakotvornih snovi za človeka. Z rdečim mesom in mesnimi izdelki je najbolj povezan rak debelega črevesa, nakazana pa je tudi povezava z rakom želodca, trebušne slinavke in dojke, vendar dokazi niso prepričljivi. Govor je torej o rdečem, ne o belem mesu. Kaj se zgodi z našim telesom, če ga prenehamo uživati in kakšne posledice ima to na naše zdravje?

– Izgubite lahko nekaj kilogramov, 

– manjša napihnjenost,

– izboljša se lahko stanje kože,

– raven holesterola se lahko zniža, 

– možnost za nastanek določenih oblik raka se zmanjša,

– raven energije se lahko poviša.

Čeprav je izgubo beljakovin v prehrani mogoče nadoknaditi, nekatere hranilne snovi prihajajo zgolj iz rdečega mesa. Ključna družina hranil so vitamini skupine B, večinoma vitamin B12 in tudi mineralno železo. Ob uživanju ostalega mesa se vam ob primernih hranilnih vrednostih za vitamine omenjene skupine ni treba bati, saj jih lahko najdemo tudi v drugih živilih – morski hrani, predvsem ribah, siru in jajcih. Nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja na jedilnik vključujejo uživanje rdečega mesa največ dvakrat do trikrat na teden, belega mesa (perutninsko meso) do trikrat na teden, rib pa vsaj enkrat do dvakrat na teden.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje / TheHealthy