Pri ketonski dieti je bistvenega pomena izogibanje hrani, ki je bogata s sladkorjem in škrobom. V to skupino spadajo vsi sladki izdelki, kruh, testenine, riž in tudi krompir. Uživa se hrana, ki je bogata z maščobami in beljakovinami. Če poenostavimo, se pri ketonski dieti priporoča, da bi dnevno zaužili 5 % ogljikovih hidratov, 15 do 25 % beljakovin in 75 % maščob. 

Večina ljudi se omenjene diete poslužuje zaradi hujšanja, nekateri pa jo jemljejo tudi kot način prehranjevanja. Rezultati pri posluževanju ketonske diete naj bi bili vidni že pri uživanju od 20 do 50 gramov ogljikovih hidratov na dan, nekateri se poslužujejo celo manjše količine. Prav to pa je tisto, čemur nasprotniki te diete ostro nasprotujejo. Ob tako majhnem zaužitju ogljikovih hidratov lahko namreč pride do tako imenovane 'keto gripe', kateri simptomi vključujejo predvsem omotico, glavobol, deskoncentriranost in mišične krče. Omenjeni simptomi naj bi bili predhodni in se običajno pojavijo prvi teden ter med tretjim in petim tednom. Trajali naj bi, dokler se telo ne prilagodi izgubi maščob. 

Prednosti ketonske diete

- Epilepsija: Ketogena dieta naj bi se že vrsto let uspešno uporabljala pri epileptičnih bolnikih, pri katerih dokazano zmanjšuje število in intenzivnost epileptičnih napadov. Raziskave, ena je bila denimo objavljena v National Library of Medicine National Institutes of Health, pri tem podpirajo predvsem prednosti, ki naj bi bile tako močne, da odtehtajo vse pomanjkljivosti te prehrane. 

- Izguba teže: Raziskave navajajo, da so s to prehrano povezane pomembne presnovne spremembe. Zdravstveni parametri, ki so povezani s prekomerno telesno težo, kot so inzulinska odpornost, visok krvni tlak ter povišan holesterol, naj bi se s posluževanjem te diete izboljševali.

- Sladkorna bolezen tipa 2: Omejitev ogljikovih hidratov lahko neposredno vpliva na koncentracijo glukoze in jo sčasoma zniža. To bi bil lahko korak naprej pri nadzoru sladkorne bolezni. Še vseeno pa se pred uporabo te diete, v primeru, da imate sladkorno bolezen tipa ena, posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Pri tem različne raziskave namreč poudarjajo, da sta zdrava prehrana in normalen nadzor ogljikovih hidratov enako učinkovita. 

- Rak: Vse več raziskav je namenjenih tudi keto dieti in raku. Warburgov učinek naj bi dokazoval, da lahko tumorske celice razgradijo glukozo veliko hitreje (natančneje 200-krat hitreje) v primerjavi s tipičnimi celicami. Teorija je, da lahko s 'stradanjem' prikrajšate tumorske celice za glukozo, kar naj bi zaviralo njihovo rast. 

Slabosti ketonske diete

Nekateri negativni stranski učinki dolgotrajne ketogenske diete so opisani v Harvard Diet Review of School of Public Health. Negativni stranski učinki vključujejo povečano tveganje za ledvične kamne in osteoporozo ter povečanje sečne kisline v krvi. Druge slabosti so še naslednje:

- Pomanjkanje hranil: Ker je izključena celotna skupina živil, ki vsebujejo sladkor, lahko hranila, ki jih običajno najdemo v živilih, kot so polnozrnata žita in sadje, sčasoma povzročijo pomanjkanje hranil, zlasti če v prehrano ne vključujemo prehranskih dopolnil. V keto dieti se je treba osredotočiti na meso, morske sadeže, zelenjavo, nekatere stročnice ter vitamine skupine B in minerale, kot so železo, magnezij in cink. Pred kakršnim koli posluževanjem omenjene diete se je najbolje posvetovati s prehranskim strokovnjakom. 

- Keto gripa: Glavobol, slabost, utrujenost, razdražljivost, zaprtje in deskoncentriranost se lahko pojavijo kot posledica pomanjkanja ogljikovih hidratov. To stanje, kot že rečeno, naj bi bilo pogosto in hitro minljivo, zato jo imenujejo tudi keto gripa,

- Dolgotrajno vzdrževanje povečanja telesne teže: Za mnoge je vzdrževanje zdrave telesne teže pri ketonski dieti precejšen izziv, predvsem zaradi omejene izbire živil. 

- Zdravje črevesja: V keto dieti primanjkuje vlaknin, zato je pogosta zaprtost, ki vpliva na celotno črevesno floro. 

Povzeto po miss7zdrava