Sprememba prehrane, ki zmanjša več kot 300 kalorij dnevno – brez manjših porcij

Kot navaja ScienceAlert, nova analiza podatkov klinične raziskave kaže, da lahko uživanje popolnoma nepredelanih živil občutno zmanjša dnevni energijski vnos, ne da bi se morali odpovedati količini hrane. Gre za ponovno obravnavo podatkov iz raziskave iz leta 2019, v kateri so znanstveniki preučevali vpliv ultraprocesirane hrane na energijski vnos.

V izvirnem poskusu je 20 udeležencev en mesec izmenično uživalo dva različna prehranska režima – enega, ki je temeljil na nepredelanih živilih, in drugega, ki je temeljil na ultraprocesirani hrani. Udeleženci so lahko jedli poljubne količine, obroki pa so bili namerno preveliki, da bi lahko izbirali med različnimi možnostmi.

Kot poroča ScienceAlert, so raziskovalci opazili presenetljiv vzorec: ko so udeleženci uživali nepredelana živila, so pojedli več kot polovico več hrane kot pri ultraprocesirani prehrani, hkrati pa so zaužili povprečno 330 kalorij manj na dan. To je spodbudilo dodatno analizo, ki je poskušala pojasniti, zakaj se to dogaja.

Raziskovalna skupina je želela razumeti, kako so udeleženci izbirali hrano znotraj posamezne prehrane. Psiholog Jeff Brunstrom z Univerze v Bristolu poudarja, da ljudje ob ponudbi nepredelanih živil intuitivno izbirajo jedi, ki združujejo okus, hranilno vrednost in občutek sitosti. To kaže, da prehranske odločitve niso naključne, temveč odražajo naravno sposobnost telesa, da prepozna hranilno sestavo hrane.

Raziskovalci predlagajo, da imamo ljudje prirojeno sposobnost uravnavanja vnosa kalorij in mikrohranil, ko uživamo hrano v njeni naravni obliki. Pri nepredelanih živilih, kot so sadje in zelenjava, telo lažje prepozna razmerje med energijo ter vitamini in minerali, zato pogosto izberemo hranilno bogatejše možnosti. Pri ultraprocesirani hrani pa je ta sposobnost lahko porušena.

Takšna živila so pogosto energijsko zelo gosta, hkrati pa umetno obogatena z vitamini in minerali. To pomeni, da lahko zaužijemo veliko kalorij, ne da bi pojedli veliko hrane. Kot navaja ScienceAlert, to odpira pomembno vprašanje: ali ultraprocesirana živila izničijo naravni mehanizem, ki nas spodbuja k izbiri hranilno bogatih živil?

Psihologinja Annika Flynn opozarja, da ultraprocesirana živila združujejo visoko energijsko vrednost in dodana mikrohranila, kar lahko vodi v prekomeren energijski vnos. Ker telo ne zazna potrebe po dodatnih vitaminih in mineralih, se izgubi naravno ravnovesje med energijo in mikrohranili, ki ga sicer vzpostavljamo z izbiro nepredelanih živil.

Pri prehrani, ki temelji na nepredelanih živilih, se ta naravna konkurenca med energijo in mikrohranili ponovno vzpostavi. To pomeni, da ljudje pogosteje posežejo po živilih z visoko vsebnostjo vitaminov in mineralov, kot so sadje in zelenjava, namesto po energijsko bogatih možnostih, kot so meso ali testenine. Kot poroča ScienceAlert, bi udeleženci, če bi izbirali izključno energijsko bogata živila, sčasoma razvili pomanjkanje ključnih mikrohranil. Prav sadje in zelenjava sta zapolnila te prehranske vrzeli.

Raziskava ponuja pomemben vpogled v razumevanje prehranskih navad. Prekomerno uživanje hrane morda ni glavni problem, večji izziv je, da ultraprocesirana živila usmerjajo izbiro v smeri energijsko bogatih možnosti, ki porušijo naravno ravnovesje hranil. Čeprav ultraprocesirana živila prinašajo praktičnost, daljši rok trajanja in določene varnostne prednosti, se kopičijo dokazi o njihovih tveganjih. Povezujejo jih z debelostjo in zgodnjimi znaki Parkinsonove bolezni, kar dodatno poudarja potrebo po previdnosti pri njihovi uporabi.

Raziskovalci poudarjajo, da bo potrebnih več študij, da bi razumeli, ali je prehranska inteligenca prirojena ali jo oblikujejo družbeni dejavniki. Kljub temu pa rezultati jasno kažejo, da izguba telesne teže ni nujno povezana z manjšimi porcijami, temveč z izbiro živil, ki telesu omogočajo naravno uravnavanje vnosa energije.

Vir: ScienceAlert