Disfagija je medicinski izraz za motnje požiranja. Požiranje je aerodigestivni refleks, ki ščiti dihalne poti. Poteka v štirih fazah od ust do požiralnika.

Požiranje je zapleten proces in obstaja veliko razlogov, ki lahko povzročijo motnje. Na srečo je večina motenj požiranja popolnoma neškodljiva in brez večje osnovne patologije. Ljudje pogoltnemo približno 700-krat na dan, včasih pa tudi od 2000- do 3000-krat. Požiranje je seveda pogostejše v budnem stanju, predvsem med jedjo, požiramo pa tudi med spanjem.

Poglejte svoj vrat od spredaj in s strani v ogledalu med požiranjem in videli boste, koliko gibanja je potrebnega za takšen proces. Če pogoltnemo 1000-krat na dan, pomeni, da v treh letih pogoltnemo celo milijonkrat. 

Razvrstitev motenj požiranja

Na splošno lahko disfagijo razdelimo na:

orofaringealno disfagijo – kadar so vzrok motnje v ustih in žrelu,

ezofagealno disfagijo – kadar so vzrok motnje v požiralniku.

Delitev disfagije glede na vzrok

Nevrološki: možganska kap – po možganski kapi je lahko moten občutek v žrelu in ustih, okvarjeni so lahko živci, ki oživčujejo mišice ust, žrela, jezika in glasilk. Tu zajemamo bolezni, kot so:

– Parkinsonova bolezen, 

– možganski tumorji, 

– miastenija gravis - mišična oslabelost, 

– demenca, 

– multipla skleroza, 

– cerebralna paraliza, 

– razcepljene ustnice in nebo, 

– prirojena paraliza glasilk, 

– ezofagealni divertikli, 

– deformacije hrbtenice, prirojene in pridobljene, 

– tumorji ustne votline, jezika, žrela in grla, tumorji požiralnika, 

– stanja po radioterapiji (obsevanju) v žrelu in požiralniku, 

– laringofaringealni refluks, 

– vnetje v ustni votlini, zobeh, žrelu, grlu, 

– vnetje požiralnika.

Simptomi disfagije

Najpogostejši simptomi disfagije so:

– težave pri požiranju, 

– bolečina pri požiranju,

– občutek tujka v žrelu, grlu in za prsnico,

– vračanje hrane v grlo,

– povečano slinjenje,

– čiščenje grla,

– pogosta zgaga,

– kašelj,

– hripavost, sprememba barve glasu, 'moker' glas.

Postavitev diagnoze

Diagnoza se postavi glede na izčrpno anamnezo. Ugotavlja se obstoj nevroloških motenj, sladkorne bolezni, želodčne razjede, gastritisa, alergij in ostalega. Podrobno se pregleda usta, žrelo in grlo. Bolnika se lahko pošlje tudi na radiološke preiskave - RTG pljuč, akt požiranja in prehod požiralnika, zelo redko CT in MRI obdelavo.

Zdravljenje

Zdravljenje disfagije mora biti etiološko, usmerjeno v vzrok motnje, torej v bolezen. Izvaja se lahko z uporabo določenih zdravil, npr. blokatorjev protonske črpalke ali antiemetikov. Uporabljajo se lahko že pripravljena živila, posebej pripravljena za lažje požiranje, hrani pa se lahko dodajajo tudi gostila.

Zdravljenje lahko vključuje tudi uporabo določenih vaj za krepitev mišic ust, žrela in grla. Potem je tu še uporaba posebnih tehnik za lažje požiranje pod morebitnim nadzorom logopeda. Včasih bo potrebna tudi fizikalna terapija, če je vzrok deformacija ali bolezen hrbtenice.

Disfagija je pogosta težava in pogosto so ljudje zaskrbljeni zaradi svojega stanja. Pri manjšem številu bolnikov je stanje resno in se odkrije maligno, resno nevrološko ali podobno obolenje. Takrat je potrebno intenzivno in agresivno zdravljenje. Pri večini bolnikov pa so motnje odpravljene z uporabo zdravil, logopedsko obravnavo in spremembo prehrane.

Vir: adiva.hr