Vzrok za to, da nam primanjkuje nekaterih mineralov, je običajno v tem, da so določeni minerali manj prisotni v različni hrani ali pa so prisotni le v določenih živilih in v teh v veliki količini. Na primer selen, ki je močan antioksidant, ki varuje celice pred poškodbami in lahko vodi do infekcije in vnetij. Včasih ga je bilo veliko v zemlji, v kateri so rasle rastline, kot so pšenica, riž ali zelenjava, a nivo selena je vedno nižji v evropskem pridelku, saj se tudi kvaliteta zemlje spreminja.

Po podatkih raziskave je bila povprečna količina selenija na dan, ki so ga zaužili ljudje vključeni v raziskavo, 44 mikrogramov za žensko in 50 mikrogramov za moške. Medtem ko je dnevna priporočena mera okoli 55 mikrogramov. Podobno je s cinkom, ki ga najdemo v pustem mesu, morski hrani in trdemu siru. Cink je mineral, ki igra ključno vlogo v številnih aspektih našega zdravja, vključno s plodnostjo in kognitivnimi funkcijami. V raziskavi se je pokazalo, da ga ženske v povprečju zaužijejo 7,6 miligramov na dan, moški pa 9,7 miligramov na dan. Priporočena mera je 10 miligramov na dan.

Udeleženci raziskave so imeli v povprečju tudi prenizek nivo železa v krvi, kar lahko privede do slabokrvnosti. Železo je pomembno za proizvodnjo rdečih krvničk, ki prenašajo kisik po telesu. Še posebej je železo pomembno za ženske, ki izgubijo veliko tega minerala med mesečnim perilom. Pomanjkanje železa lahko privede tudi do močne utrujenosti. Priporočjiv dnevni vnos železa je 14 miligramov, a v povprečju so ga ženske v raziskavi zaužile 9,3 miligrame na dan.

Magnezij je mineral, ki je pomemben za sproščanje energije in za zdrav živčni sistem. Povprečni dnevni vnos železa je bil v raziskavi 270 miligramov, a dnevna priporočena mera je 375 miligramov. Čeprav je magnezija veliko v različnih živilih, ni enega vira, s katerim bi si lahko zagotovili dovolj magnezija. Prav zato je pomembno, da poznamo vire omenjenih mineralov in tako vključujemo več teh živil v svoj jedilnik.

Z železom nad utrujenost

Bogat vir železa so oreški. Največ ga vsebujejo orehi, veliko ga je tudi v lešnikih in mandljih. Železa je veliko tudi v fižolu, kuhanem ohrovtu, rački, rdečemu vinu in leči. Dober vir so tudi jetra in fige.

Cink za boljši imunski sistem, dobro plodnost, oster vid in dobre kognitivne funkcije

Sir in polnozrnate žitarice vsebujejo cink, prav zato si lahko že za zajtrk privoščite polnozrnati toast s sirom. Tudi sezamova semena so dober vir cinka in iz njih si lahko pripravite namaz tahini. Oreščki, stročnice, ostrige in raki so prav tako bogati s tem pomembnim mineralom, ki krepi imunsko odpornost.

Selen za boljšo odpornost in mladostni videz

Beli riž in jajca vsebujejo selen. Od mesnin ga največ vsebuje svinjina in ribe. Vsebujejo ga tudi brazilski oreščki, losos in gobe.

Magnezij za boljši spanec in proti mišičnim krčem

Lanena semena so eden najbogatejših virov magnezija. Vsebujejo tudi kalcij, železo in omega-3 maščobne kisline. Veliko magnezija je tudi v temni čokoladi, ki naj vsebuje najmanj 70 odstotkov kakavovih delcev. Prav tako v paradižnikih, gobah in špinači. Vsebujejo ga tudi stročnice, arašidovo maslo in kari.