Švedski znanstveniki so sedaj končno dokazali to, kar so strokovnjaki sumili že dolgo časa: prekomerna telesna teža v resnici povzroča bolezni srca. Debelost sama po sebi - brez dejavnikov tveganja, kot so visok holesterol, neaktivnost in sladkorna bolezen - povečuje tveganje za bolezni srca za tretjino, kar so pokazale že druge raziskave. Strokovnjaki z Inštituta Karolinska pa so sedaj dokazali, da visok indeks telesne mase direktno povzroča bolezni srca. Kar pomeni, da je tretjina svetovne populacije (toliko, kot je danes ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo) na poti do razvoja bolezni srca, če ne spremenijo svojega življenjskega sloga ali ne prejmejo medicinske pomoči.

Profesorica Susanna Larsson z Inštituta Karolinska v Stockholmu je za britanski Mail Online povedala: ''Vzročna povezava med ITM, telesno maščobo in nekaterimi boleznimi srca in ožilja, zlasti stenoze aortne zaklopke, ni bila znana. Z uporabo Mendelove randomizacije smo odkrili, da sta višji MRI in telesna maščoba povezana s povečanim tveganjem za stenozo aortne zaklopke in večino drugih srčno-žilnih bolezni, kar pomeni, da je prekomerna telesna teža vzrok srčno-žilnih bolezni.''

V tem primeru teorija, da prekomerna telesna teža ni škodljiva, če so drugi dejavniki tveganja, kot so krvni pritisk in krvni sladkor v mejah normale, pade in se izkaže za nepravilno. Študija kaže tudi, da ta teorija pošilja napačno sporočilo na milijone ljudem, da prekomerna telesna teža sama po sebi ni škodljiva.

V študiji so uporabili podatke 367.703 moških in žensk v starostni skupini od 40 do 69 let. Pokazalo se je, da so imeli tisti, ki so imeli povišan indeks telesne teže, povečano tveganje za stenozo aortne zaklopke in vrsto drugih življenjsko ogrožujočih stanj, kot so odpoved srca, globoka venska tromboza, visok krvni pritisk, periferna arterijska bolezen, koronarna arterijska bolezen, atrijska fibrilacija in pljučna embolija.  

Študijo so objavili v Evropskem žurnalu za bolezni srca, strokovnjaki pa so še opozorili, da bolj kot genetika na prekomerno telesno težo vpliva življenjski slog, ki ga lahko spremenimo. Profesorica Larssonova je dejala: ''Naši geni lahko predstavljajo boljšo predispozicijo za to, da se zredimo, a končni rezultat prinese v resnici življenjski slog, kot sta pomanjkanje fizične aktivnosti in prekomerno uživanje hrane. Zdrava prehrana je najboljši način za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, prav tako koliko hrane uživamo in to mora biti omejeno na toliko, kot naše telo v resnici potrebuje. Ljudje z višjim indeksom telesne mase morajo vložiti več truda v ohranjanje zdrave telesne teže,'' je še dejala.

Kaj je ITM?

Indeks telesne mase (ITM ali po angleško body mass index - BMI) je mera, ki je definirana kot telesna masa v kilogramih in je deljena s kvadratom telesne višine v metrih. Primeren ITM pri odraslih ljudeh je med 18,5 in 24,9. ITM, nižji od 18,4, predstavlja podhranjenost, če je naš ITM višji od 25, se spopadamo s prenahranjenostjo. Ko imamo ITM nad 30, govorimo o debelosti.