Kaj bi bil lahko razlog?

Tim Spector je raziskovalec črevesja in tu bi se lahko skrival odgovor. Morda sta si enojajčni dvojčici, ki se genetsko ne razlikujeta, drugačni zaradi tega, ker drugače prebavljata hrano in absorbirata njena hranila? Dejstvo je, da ljudje različno prebavljamo hrano in absorbiramo njena hranila. Znanstveniki želijo s pomočjo enojajčnih dvojčkov preveriti, ali je to posledica genetike ali česa okoljskega.

V britanski študiji, ki so jo poimenovali Predict, sodeluje tisoč parov dvojčkov ter še tri tisoč drugih udeležencev. Upajo, da bodo lahko odgovorili na naslednji vprašanji: Zakaj se nekateri hitro zredijo, drugi ne? Zakaj imajo nekateri več energije?

Hrano različno prebavljamo

Profesor Spector je za britanske medije pojasnil, da ljudje hrano različno procesiramo. Ko je ta prebavljena, so hranila pripravljena, da jih telo absorbira ter porabi za energijo. Beljakovine in maščobe postanejo aminokisline in maščobne kisline, ogljikovi hidrati pa sladkor. To nato potuje po krvnem obtoku do vseh delov telesa.

Po obroku zato zraste krvni sladkor. Hormoni, med katerimi je inzulin, se sprostijo v prebavni sistem in pomagajo sladkor spraviti v celice, kjer ga ljudje lahko uporabimo kot vir energije.

Ko se sladkor ne absorbira v celice, ga telo shrani kot maščobne celice. Nezdrava živila telo prehitro prebavi in zato se količina sladkorja v krvi prehitro poveča.

Kot je povedal profesor Spector, ki je mikrobiolog, študije kažejo, da imajo ljudje, pri katerih je krvni sladkor pogosto prevelik, pogosteje težave s prekomerno težo. Ko je v krvi preveč sladkorja, namreč vsega hormoni ne morejo spraviti do celic in se ga več shrani kot maščobne celice.

Poleg tega se nam, ko se nam tako hitro poveča krvni sladkor, ta tudi hitro zmanjša. In to pomeni, da smo hitro spet lačni.

Preberite si še: Tako lahko tudi kajenje vpliva na vaše črevesje

Kaj so ugotovili do sedaj?

Kot drugi udeleženci študije imata tudi Alana in Lisa predpisano dieto. Prvi teden sta za zajtrk uživali ovseno kašo, za kosilo solato s piščancem in za večerjo riž in zelenjavo.

V naslednjem tednu sta temu dodali mafine in druge sladke prigrizke, čips, sladkane pijače in vino.

Presenetljivo se je pokazalo, da Lisino telo, čeprav je težja, bolj učinkovito procesira hrano, ki sta jo pojedli. Pri Alani, ki je vitkejša, pa je bil celo konsistentno krvni sladkor kar za dvakrat večji!

Pojasnilo se po mnenju znanstvenikov skriva v črevesni mikrobioti. V črevesju imamo vsi ljudje na milijone mikrobov. In kot pojasni profesor Spector, imamo vsi ljudje zelo različno mikrobioto, tudi dvojčki. Alana in Lisa imata le 30 odstotkov mikrobiote enake. In profesor meni, da je pri Lisi težave s težo povzročilo to, da je kot otrok prejela veliko antibiotikov, ki so ji uničili dobre mikrobe. Naša mikrobiota je namreč ravnovesje dobrih in slabih mikrobov. Da bi učinkovito delovala, mora biti dobrih več kot slabih.

Ti mikrobi se nato pri vsakomur od nas na hrano, ki jo zaužijemo, drugače odzivajo. So pa zadolženi, da pošiljajo signale, ki dajejo telesu navodila, kako naj se na hranila odzovejo. Dvojčici očitno zaradi drugačne mikrobiote pri isti hrani dobivata druga navodila.

A obstaja rešitev, če tudi vi mislite, da vam težave lahko povzroča mikrobiota. To lahko popravimo z rednim uživanjem fermentirane hrane (kislo zelje, kombuča, jogurt s probiotičnimi bakterijami ...) ter z izogibanjem živilom, ki hranijo slabe mikrobe (sladki in slani prigrizki, procesirana hrana …) V vsakem primeru se izplača imeti zdravo mikrobioto.

Preberite si še: Trik, da zmanjšate željo po sladkem in slanem