Tudi pri rastlinah je treba dokazati, da niso nevarne

Nekateri bolj verjamejo v fitoterapijo, drugi v sintezna zdravila. "Čisto znanstveno gledano ni velikih razlik," pove prof. dr. Samo Kreft, mag. farm., s Fakultete za farmacijo. "Vse mora imeti dokazane učinke, študije morajo biti enake." Rastline pogosto dojemamo kot varnejše, a to ne drži. Spomnite se samo na vse, ki so strupene: denimo naprstec in volčja češnja. "Tudi pri rastlinah je treba dokazati, da nevarnosti ni oziroma je treba presoditi, kako velike so te nevarnosti."

Žal nimamo veliko študij z zdravilnimi rastlinami. Večinoma gre za izkušnje, ki so jih ljudje pridobili skozi stoletja in so se prenašale iz roda v rod. Tako je zgodba enega od podjetij, ki proizvaja izdelke iz zdravilnih rastlin, španske Sorie Natural, da ga je danes 75-leten Antonio Esteban ustanovil po tem, ko je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v času hude gospodarske krize izgubil službo. Zaprla se je cela tovarna, v kateri je danes prav njegovo podjetje. Ko je razmišljal, kako naprej, pa ga je oče spodbudil, da nadaljuje z zeliščarstvom, s katerim se je njegova družina že dolgo ukvarjala. Kar pomni, so k njim od daleč in blizu hodili po nasvete o zdravilnih rastlinah. Na začetku se je podjetje oprlo prav na to znanje. Danes seveda zaposlujejo tudi več znanstvenikov.

Je pa to nekaj, za kar se trudijo, pove Carlos Maria Carricajo Fernandez, koordinator za raziskave, razvoj in inovacije v podjetju Soria Natural. Ta nima le hektarjev polj, temveč tudi vrsto laboratorijev. V njih pri vsaki letini preverijo, kakšna je vsebnost tistih učinkovin, ki jih imajo za zdravilne. Na podlagi te analize nato v določen izdelek dodajo več suhega izvlečka rastline, v drugega manj. Pravi, da izmerijo tudi ravni pesticidov in težkih kovin ter tisti pridelek, kjer je mejna vrednost presežena, zavržejo. Opravijo tudi študije stabilnosti.

K fitoterapiji raje ob kašlju, depresiji, pomanjkanju energije

Vselej bi bilo dobro, da izdelki iz zdravilnih rastlin ne bi bili zasnovani samo na ljudskem znanju, ampak da bi bili preizkušeni enako kot sintezna zdravila. Še posebej pa je to pomembno, kadar naj bi pomagali pri simptomih, ki so hujši in lahko tudi ogrožajo življenje. Ker študij pri zdravilnih rastlinah žal pogosto ni dovolj, Kreft fitoterapijo bolj priporoča pri stanjih, ki niso življenjsko ogrožujoča. Če jo bomo uporabili pri kašlju, bo posledica, ko rastlina na nas ne bo delovala ali izdelek ne bo dovolj dober, samo, da bomo dlje kašljali.

Poleg kašlja so tegobe, pri katerih bi farmacevt še priporočil fitoterapijo, prehlad, prebavne motnje, zaprtost, tudi depresija, utrujenost ... Ko se moramo odkašljati, sta učinkovita pomoč korenina jegliča in timijan, ko želimo zavirati kašelj islandski lišaj in slez. Pri prebavnih motnjah se da veliko narediti s kombinacijo zdrave hrane in zdravilnih rastlin. Pri zaprtosti uživamo živila, ki vsebujejo vlaknine, pa tudi lan in indijski trpotec, ki sta ravno tako bogata z njimi. Če so prebavne motnje posledica manjka prebavnih sokov, pa hrano bolj začinimo ter uživamo aromatične, grenke rastline, kot sta meta in rman.

Pri anksioznih motnjah lahko pomagajo baldrijan, pasijonka ali melisa. "Vendar ni nujno, da delujejo pri vseh. Kar pa velja tudi za sintezna zdravila." Po drugi strani se je pri depresiji v kliničnih študijah zelo dobro izkazala šentjanževka. "Primerjalne klinične študije so pokazale, da je vsaj enako, če ne celo bolj učinkovita kot katero koli sintezno zdravilo." Vendar pa je spet treba biti previden, saj šentjanževka zmanjšuje delovanje nekaterih drugih zdravil. Pri zdravilnih rastlinah je res treba biti enako previden kot pri sinteznih zdravilih.

Dokler nimamo dovolj študij o zdravilnih rastlinah, so zakoni o njihovi rabi včasih tudi prestrogi. Kot primer Kreft poda lan, ki ga morajo, kadar gre za izdelek, farmacevti odsvetovati otrokom, mlajšim od 12 let, nosečnicam in doječim materam, čeprav ga ti lahko nato uživajo kot živilo. Po drugi strani, še pove, tudi proizvajalci mnogo krat pretiravajo in dajejo obete, ki niso dokazani. "Resnica pa je nekje vmes."

Placebo učinek je psihičen del delovanja vsakega zdravila

Ali nam bolj pomaga rastlinsko ali sintezno zdravilo, je v primeru, da imata oba potrjene farmakološke učinke, odvisno tudi od našega pogleda na svet. Če verjamemo, da se v naravi skriva več odgovorov, ima lahko rastlinsko zdravilo na nas večji učinek od sinteznega, saj bo imelo poleg farmakološkega še dodaten psihičen oziroma placebo učinek. Placebo učinek ni nekaj negativnega. Je nekaj povsem normalnega. Slab je le, kadar ima izdelek izključno placebo in ne tudi farmakološki učinek.