Bolečina je eden najpogostejših simptomov bolezni in poškodb. Opozarja nas na spremembe v telesu in nam pomaga, da se v določenih situacijah odzovemo hitro, včasih tudi refleksno. Ko nas nekje zaboli, se ustavimo in umaknemo. Tako preprečimo nastanek nadaljnjih poškodb. Kadar živčne celice na določenem delu telesa nekaj stimulira (npr. mraz, poškodba ali vnetje), pošljejo signal v možgane. Možgani sporočilo pregledajo in ga predelajo v zaznavno bolečino. Ob bolečini največkrat uporabimo protibolečinska sredstva, ki so na voljo v lekarnah brez recepta.
Poznamo več vrst bolečine
Mednarodno združenje za preučevanje bolečine le-to opredeljuje kot neprijetno senzorično ali čustveno izkušnjo, ki je ali bi lahko bila povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Poznamo več vrst bolečin, opredeljujemo pa jih po različnih merilih. Glede na izvor ločimo somatsko, visceralno, lokalno in preneseno bolečino. Somatska izvira iz zunanjih delov telesa, to je kože, mišic ali sklepov, visceralna iz notranjih organov, lokalna pa je omejena na določen del telesa. Prenesena bolečina je nekoliko posebna, saj izvira iz bližnjih organov. Včasih jo namreč občutimo na enem delu telesa, čeprav je izvor lahko drugje in se na mesto občutja samo prenese. Za glavobol je denimo lahko kriv zob, za bolečine v nogah hrbtenica, zaradi obolelih kolen pa nas lahko bolijo kolki. Bolečina se torej lahko seli na bližnja ali povezana področja in včasih je težko določiti njen primarni izvor.
Največji izziv bolečine je ta, da je pri vsakem izmed nas opredeljena drugače. Njeno zaznavanje je subjektivno, zato pravimo, da imajo nekateri nizek, drugi pa visok prag bolečine. Pri ocenjevanju stopnje bolečine se uporablja več metod, najbolj pogosti pa so sistemi številčnice ali lestvice, s pomočjo katerih se na subjektivni ravni določa jakost bolečine. Ta je lahko komaj zaznavna, blaga, zmerna, huda, zelo huda ali neznosna. Za nekoga zelo huda bolečina je lahko za drugega zmerna ali celo blaga bolečina. Doživljanje bolečine namreč določajo različni dejavniki: od čustvenih, zaznavnih, socialnih, pa vse do kulturnih in drugih.
Kot vidimo, je torej bolečina lahko velika uganka, kar nas pravzaprav ne bi smelo čuditi, saj jo povzročajo različni dejavniki. Na njeno doživljanje in trajanje vplivata tudi okolje in duševno stanje človeka, ki ga nekaj boli. Kadar bolečina traja dalj časa (pol leta ali več), govorimo o kronični bolečini. Kronična bolečina ni več simptom, ampak bolezen, ki jo lahko spremljajo tudi druge nevšečnosti: nespečnost, utrujenost, stres ali depresija. Skupek vsega naštetega lahko hitro in močno poslabša kakovost življenja, zato je pomembno, da smo na vsako vrsto bolečine pozorni že takoj ob njenem nastanku, budno spremljamo njen potek in razvoj ter pravočasno ukrepamo.
Kronična bolečina se namreč razvije iz akutne, ki je običajno povezana s poškodbo določenega dela telesa ali tkiva. Je prvi znak, da se v našem telesu nekaj dogaja in je neke vrste čuvaj našega zdravja. V to kategorijo sodijo denimo zvini, zlomi, bolečine v križu, sklepih in mišicah, pa tudi najpogostejše vrste bolečine pri ljudeh: zobobol, menstrualne bolečine in glavobol. Po eni strani je kronična bolečina najpogostejši vzrok za obisk zdravnika, po drugi pa so to stanja, ki jih najpogosteje poskušamo zdraviti brez zdravniške pomoči s protibolečinskimi sredstvi, ki so na voljo v lekarnah brez recepta.
Kombinacija paracetamola in ibuprofena
Včasih pomaga že paracetamol, ki ustavi bolečinske signale, preden pridejo do možganov, ob tem pa še znižuje zvišano telesno temperaturo. Pri hujši bolečini je bolje poseči po zdravilu z nekoliko močnejšim protibolečinskim učinkom. V to kategorijo lahko umestimo zdravilo Adobil, ki ima dvojno delovanje. Poleg paracetamola namreč vsebuje še ibuprofen – ta sodi v skupino nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil (ali NSAID). Ibuprofen lajša bolečino in zmanjšuje vnetje (oteklino, rdečino ali razbolelost). Z medsebojnim dopolnjevanjem obeh učinkovin zdravilo Adobil tako pripomore začasno lajšati bolečine, povezane z glavobolom, zobobolom, menstruacijo, migreno, pa tudi bolečinami v križu, mišicah in celo bolečine v grlu. Primeren je tudi za lajšanje bolečin, povezanih s simptomi gripe in prehlada, ki bodo aktualne v tem prehodnem jesenskem obdobju.
Paracetamol in ibuprofen delujeta po različnih poteh, zato zdravilo Adobil lajša bolečine in obenem znižuje zvišano telesno temperaturo. Na slovenskem trgu sta na voljo dve pakiranji: 10 filmsko obloženih tablet in 20 filmsko obloženih tablet. Zdravilo je na voljo v lekarnah brez recepta, pred uporabo pa je potrebno natančno prebrati navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se je potrebno posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom.
A, pozor, če se bolečina kljub uporabi protibolečinskih zdravil poslabša ali ne izboljša v treh dneh, je nujno čim prej poiskati zdravniško pomoč. To so namreč zelo jasni znaki, da bolečine sami ne zmoremo nadzorovati in v takih primerih so potrebne nadaljnje zdravniške preiskave, s pomočjo katerih bo mogoče odkriti njen vzrok. Na podlagi rezultatov vam bo nato zdravnik predpisal ustreznejša zdravila.
Sponzorirana vsebina
PM-SI-2021-10-2386, 11/2021
