Za začetek - kaj sploh je gluten? V katerih živilih se nahaja?

Gluten – rečemo mu tudi lepek – je lepilu podobna snov, ki daje kruhu prožnost. Gre za družino beljakovin, ki jih najdemo v krušnih žitih, kot sta pšenica in rž. V manjših količinah pa tudi v nekaterih drugih, kot so ječmen, tritikala in oves. Najbolj znani beljakovini, ki spadata v to skupino glutenov, sta gliadin in glutenin. Sta v vodi netopni beljakovini, ki, ko ju zamesimo, vežeta vodo ter tvorita beljakovinsko mrežo. Ta pri vzhajanju testa zadržuje nastali ogljikov dioksid, ki nastaja kot posledica kvasne aktivnosti.

Zagotovo vemo le, da se glutenu morajo izogibati tisti, ki jim je bila diagnozirana celiakija. Glutena pa ni v koruzi, rižu, kvinoji, semenih, prosu, sirku, tefu, ajdi, amarantu, stročnicah, oreščkih, zelenjavi, sadju, jajcih, mlečnih izdelkih in mesu.

Lotili smo se tudi razkrivanja močnega mita o sadju - ga res ne smemo jesti zvečer? Kaj je res, kaj ni? 

A če nimamo diagnoze – nam gluten vseeno res lahko škodi?

Če mislite, da imate ob uživanju glutena simptome, kot so: napihnjenost, vetrovi, bolečine v predelu trebuha, driska, glavoboli, nepojasnjena utrujenost, gre lahko za občutljivost na gluten ali pa tudi ne. Iz prakse lahko rečem, da se zgoraj opisani simptomi pogosto pojavijo tudi kot posledica nepravilnih prehranskih navad, uživanja nezdrave hrane, prevelikih količin slednje ...

Nedavna raziskava je denimo pokazala, da nevšečnosti z napihnjenostjo in nelagodjem v predelu trebuha bolj kot gluten v živilih pogosto povzročajo prehranske vlaknine. To pa seveda ne pomeni, da so za nas škodljive. Prav nasprotno. Potrebne so za zdravo črevesje. A če smo jih prej denimo jedli manj, se moramo nanje navaditi.

Nam mogoče tudi gluten lahko kako koristi?

Gre bolj za to, da si lahko, če nimamo težav in prenehamo jesti gluten, res škodujemo. Če izločimo iz prehrane vsa živila z glutenom, potem bomo s tem izločili tudi ostala mikro in makro hranila, kot so prehranske vlaknine, vitamini skupine B, nekatere druge beljakovine in podobno. Pomanjkanje teh hranil pa vodi v slabšo psiho-fizično kondicijo, prebavne težave, depresijo in podobno.

Če mati v času dojenja uživa gluten, so študije pokazale, da to zmanjša tveganje, da bi otrok imel celiakijo, diabetes ali alergijo na pšenico. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka je nato optimalno med 4. in 12. mesecem, a se na začetku odsvetuje uživanje večjih količin naenkrat. Kasnejše uvajanje alergenih živil po drugi strani ne zmanjša tveganja za alergijo. Dodaja pa se jih sistematično in postopno, v majhnih količinah in s tridnevnimi odmori, da lahko vmes opazimo morebitno alergeno reakcijo. Dojenčkom z visokim tveganjem za alergijo, pa se živila uvajajo pod nadzorom zdravnika.

Kaj pa je resnica o krompirju? Preberite si, ali je res, da redi? Koliko krompirja si sploh lahko privoščimo?

Pa so vseeno kakšne omejitve, koliko glutena je dobro, da pojemo?

Če sumite, da bi lahko imeli celiakijo, nemudoma obiščite svojega zdravnika, ki vas bo napotil na potrebne preiskave. Sicer pa uredite svojo prehrano. Nihče se ne bo počutil dobro, če bo za zajtrk pojedel pol kilograma kruha pa še dva rogljička, za kosilo pa ogromen krožnik testenin. Pojejte za kosilo krožnik zelenjavne juhe brez moke, košček ribe in 50 gramov testenin z blitvo. Če se boste po takem obroku počutili dobro, zagotovo niste preobčutljivi na gluten. Če dvomite, pa se posvetujte s svojim zdravnikom. Morda pa gre za alergijo na pšenico ali sindrom razdražljivega črevesja ali seveda kaj drugega.