NIJZ: Cepljenje ostaja najučinkovitejša zaščita

Gripa je okužba dihal, ki jo povzročajo virusi. Povzroči lahko vročino, bolečine v mišicah, glavobol in utrujenost. Simptomi običajno minejo v nekaj dneh. Obstajajo trije glavni tipi virusov: A, B in C. Virus A in B povzročata sezonske epidemije gripe, medtem ko virus C povzroča blage okužbe. Za odgovore, kakšno je stanje v Sloveniji, kateri sevi prevladujejo in kateri dejavniki prispevajo k povečanju števila primerov v zadnjih tednih, smo se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki opozarja na zgodnji začetek sezone in učinkovitost cepiv kljub razlikam med sevi.

Po zadnjih podatkih (teden 48/2025) število obiskov in posvetov zaradi gripi podobnih bolezni in obravnav zaradi drugih okužb dihal narašča in je že prestopilo sezonski prag. Največji porast gripi podobnih bolezni je bil med malčki od 0 do 3 let in med otroki od 4 do 7 let. Potrjeni primeri se pojavljajo v vseh delih države, nekaj več v zdravstvenih regijah Gorica, Koper, Kranj in Ljubljana.

Prevladuje influenca tipa A, v 93 % podtip A(H3N2) ter podtip A(H1N1). Velika večina dokazanih virusov influence je A(H3N2), podskupina J.2.4.1 (po Nextstrain klasifikaciji podskupina K). Sevi podskupine K so se pojavili ob koncu sezone 2025 na južni polobli in v Aziji ter se pomembno razlikujejo od sevov A(H3N2), ki so prevladovali v predhodnem obdobju. Verjetno je, da bo med virusi podtipa A(H3N2) podskupina K prevladujoč virus v sezoni 2025/26. V sezoni 2025/26 (od 29. 9. 2025 do 30.11. 2025) smo v Sloveniji laboratorijsko (z dokazovanjem nukleinskih kislin) skupno potrdili 505 primerov okužbe z influenco tipa A in nobenega primera okužbe z influenco tipa B.

Zaenkrat je še prezgodaj za oceno na lokalni ravni, v evropskem prostoru pa je zaznati zgodnejši začetek sezone, ki ga je najverjetneje povzročil genotip influence A(H3N2), podskupina K. Tudi za podskupino K velja enako kot za druge podtipe, da je gripa nalezljiva bolezen, ki se prenaša predvsem s kašljanjem, kihanjem, tesnimi stiki in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Zanjo so značilni povišana telesna temperatura, mrazenje, izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh, vneto žrelo in suh kašelj. Čeprav se potek gripe lahko zaplete tudi pri zdravih odraslih, pa obstajajo skupine ljudi, pri katerih je tveganje za zaplete večje.

O zgodnejšem začetku sezone poročajo Združeno kraljestvo, Španija in Norveška. Kljub razlikam med deležem sevov A(H3N2), ki krožijo v populaciji, in sevom, zajetim v cepivu za sezono 2025/26, so v zgodnji študiji v Združenem kraljestvu ugotovili zadovoljivo učinkovitost cepiva. Seveda ne smemo pozabiti, da v cepivu ni zajet le podtip A(H3N2), ampak tudi podtip A(H1N1)pdm09, ki tudi kroži v populaciji, in virus influence B, ki se pogosto začne pojavljati v drugem delu sezone. Več zanimanja za cepljenje je proti gripi kot proti covidu-19 med starejšo populacijo.

Cepljenja proti različnim povzročiteljem respiratornih okužb imajo med vsemi ukrepi največji pomen pri samem zmanjšanju obolevanja in širjenja okužb, še bolj pa je cepljenje pomembno za zmanjšanje tveganja za težji potek okužb, ki velikokrat zahtevajo tudi zdravniško oskrbo, bolnišnično zdravljenje, pri bolj tveganih skupinah ljudi pa tudi zdravljenje v enotah intenzivne medicine, lahko pa vodijo tudi v usodne zaplete in poslabšanja osnovnih obolenj. Skupine z večjim tveganjem za zaplete so:

- Starejši odrasli (65 let in več).

- Kronični bolniki.

- Nosečnice.

- Majhni otroci (od 6 mesecev do 2 let starosti).

- Osebe z izrazito prekomerno telesno težo.

Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti, da vsem kroničnim bolnikom ter vsem starejšim od 65 let pripada tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki so glavni povzročitelji pljučnic, in ga lahko brezplačno opravijo pri izbranih osebnih zdravnikih. Za starejše od 65 let je priporočeno tudi cepljenje proti RSV, prav tako pa seveda za vse nosečnice za zaščito najbolj ranljive skupine za okužbe z RSV – to so novorojenčki. Za posebej tvegane skupine (starejše osebe, varovanci DSO/SVZ) je priporočljivo tudi cepljenje proti covidu-19.

V sezoni virusnih obolenj lahko z nekaterimi preprostimi ukrepi veliko prispevamo k zaščiti pred okužbo. Imunski sistem – obrambo telesa, ki nas varuje pred tem, da bi zboleli – lahko okrepimo s prehrano in zdravim načinom življenja, ki vključuje vsakodnevno gibanje, po možnosti na svežem zraku. K zdravemu življenjskemu slogu pa sodi tudi opustitev nezdravih navad, kot je denimo kajenje. Slednje vsakodnevno poškoduje obrambo dihal pred okužbami.

V času, ko virusi krožijo po zraku in se zadržujejo na površinah, moramo biti odgovorni ne le zase, temveč tudi za druge. Izogibajmo se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake akutne okužbe dihal. Med dobre navade, s katerimi se lahko izognemo okužbi, sodita tudi redno umivanje rok in prezračevanje prostorov. Umivanje rok s toplo vodo in milom znatno preprečuje prenos okužb z respiratornimi virusi. Ko si rok ne moremo umiti, uporabimo razkužilo. Za ljudi, ki spadajo med ranljive skupine prebivalstva, je v okoljih z veliko ljudmi in v zaprtih, neprezračenih prostorih priporočljivo, da v sezoni virusnih obolenj preventivno nosijo obrazno zaščitno masko.

Ob prvih znakih okužbe ali ko že zbolimo, pa so učinkoviti ukrepi, s katerimi preprečimo širjenje okužbe med drugimi ljudmi. Osnovni ukrep je, da ostanemo doma in se izogibamo tesnim stikom z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo in ne ozdravimo. Kašljamo in kihamo le v rokav ali v robček ter stran od drugih. Robček po uporabi odvržemo v koš, roke pa si umijemo s toplo vodo in milom. Če kihamo in smrkamo ter si ob tem pokrijemo usta ali nos z dlanjo, z neposrednim dotikanjem bližnjih površin (kljuk, držal) prenesemo kužne izločke na površine. S tem se poveča tveganje, da se bodo okužili drugi ljudje, ki se znajdejo v stiku z okuženimi površinami, saj virusi pogosto vstopajo v naše telo prek nečistih rok ali kapljično. Tudi za že okužene je priporočljivo nošenje obrazne zaščitne maske, saj zmanjša možnost prenosa bolezni.