Zdravniki opozarjajo, kako zelo pomembne so redne meritve krvnega tlaka, da bi lahko pravočasno vedeli, ali je ta povišan. Kakšnih prepoznavnih simptomov namreč ni. "Lahko je simptom glavobol, kar je zelo nespecifičen simptom, mogoče vrtoglavica, palpitacije. Ampak to je žal vse neznačilno. Večina ljudi nima nekih simptomov," pravi zdravnica. Je pa dejavnik genetika, zato svetuje, da so na svoj krvni tlak obvezno pozorni tisti, ki imajo hipertenzijo v družini.

Ozaveščenost je vse boljša, opaža. "Čedalje večkrat pride oseba v ambulanto ter pove, da si je doma izmerila povišan krvni tlak. Ali pa, da so ji ga izmerili na kakšnem preventivnem pregledu, tudi na pregledih, ki jih opravlja medicina dela. Tudi zdravniki, če oseba že dlje časa ni bila v ambulanti, preventivno izmerimo krvni tlak, četudi pride zaradi nečesa povsem drugega."

Pri krvnem tlaku je preventiva zelo pomembna. A zdravnica opozarja, da se njene pomembnosti še zavedajo tisti, ki so že prišli v srednja leta, ne pa tudi mlajši. "Kdor je v srednjih letih, se začne zavedati, da je tak dogodek lahko blizu in se začne drugače obnašati. Če veš, da ti bo nekaj pomagalo danes ali jutri, se tega lotiš. Če pa veš, da ti bo pomagalo čez trideset let ..." se nasmehne in ne dokonča stavka. Mladi o starosti še ne razmišljajo, a preventiva pred visokim krvnim tlakom je tudi preventiva pred številnimi drugimi težavami. In najbolje je, če začnemo z zdravim življenjskim slogom v mladosti.

Preventiva je zdrava hrana. "Najbolje mediteranska prehrana – veliko sadja in zelenjave, olivno olje, čim manj enostavnih ogljikovih hidratov, ki naj jih nadomestijo polnozrnati ..." našteva prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med. Omejiti je treba vnos soli, slabih maščob, sladkorja, opustiti kajenje, biti zmeren pri alkoholu. Pomembno je še, da dovolj spimo, da nismo v kroničnem stresu ter da vzdržujemo zdravo telesno težo.

"Potem pa se ti dejavniki povezujejo. Če zdravo ješ, vendar se ne giblješ, ni istega učinka. Če zdravo ješ in se redno giblješ, pa lažje vzdržuješ primerno telesno težo. Stres je potem tudi dejavnik, zaradi katerega ljudje pogosto nezdravo jedo in se premalo gibljejo. Ko osvojiš vse te vidike, bi lahko rekli, da uspešno skrbiš zase." To pa pomeni, da zmanjšuješ tveganje za vrsto bolezni, tudi za srčno-žilne.

Zdravnica dodaja, da ljudje kljub vse večji ozaveščenosti o zdravem načinu življenja seveda bodo še naprej umirali zaradi srčno-žilnih bolezni. Zakaj? Ker je pomemben dejavnik tudi starost. "Vendar je razlika, ali umre nekdo, ki je star 95, ali nekdo, ki je star 60." 

Kot pove tudi dr. Urška Blaznik, univ. dipl. kem., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se v zadnjih letih prehranske navade in zdravstveno stanje Slovencev izboljšujejo. Uživamo manj soli, a še vedno si kar polovica prebivalcev hrano dosoli brez prejšnjega preizkušanja. "Sol je lahko tudi skrita. Največ je presenetljivo zaužijemo s kruhom. Potem pa je tudi v živilih, za katera sicer vemo, da so slana, kot so mesni izdelki, siri, vložena zelenjava ... Svetujemo ljudem, da berejo deklaracije na živilih. Sol je označena. Izbirajo naj živila, ki je vsebujejo manj. Veliko lahko naredimo sami, potem pa ima tu odgovornost tudi živilska industrija, da niža vsebnost soli v svojih izdelkih."

Zelo veliko soli lahko vsebuje tudi hrana v restavracijah. Raziskave so pokazale, da posamezne jedi lahko vsebujejo celo petkratno količino varnega dnevnega vnosa. Blaznikova pa svetuje še uživanje obilice sadja in  zelenjave, "saj vsebujeta veliko kalija, ki prispeva k zniževanju krvnega tlaka." Veliko lahko za svoje zdravje naredimo sami.