Če ste v stresu le občasno, ni nič narobe. Človeško telo je prilagojeno temu, da se mora občasno spoprijeti s stresno situacijo. Ne more pa pod stresom delovati pogosto in predolgo časa. Takrat prej ali slej pride do izgorelosti.
Z naslednjim vprašalnikom lahko preverite, kako velike težave s stresom imate. V zborniku Prepoznava in obvladovanje stresa (2016) ga je objavila prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med, spec. psih., s Katedre za psihiatrijo ljubljanske medicinske fakultete. Gre pa za vprašalnik, ki ga je razvila psihologinja Christina Maslach.
Je zelo enostaven. Preberite naslednje trditve in si označite, v katerih se prepoznate.
1. V mojem življenju je veliko ljudi, ki zahtevajo moj čas in energijo.
2. Vedno se mi kam mudi, pogosto zamujam.
3. Hitro zaznam glasne zvoke in ti me močno vznemirjajo.
4. Različni dogodki in zahteve me hitro spravijo s tira.
5. Pogosto se mi zdi, da nimam nobenega nadzora nad tem, kaj se mi v življenju dogaja.
6. Svoja čustva in občutke po navadi držim za sebe; bolj pomembno je, da opravim svoje obveznosti.
7. Ko nekdo drug govori, poskušam pospešiti pogovor in pogosto končujem stavke drugih.
8. Ko vidim, da potekajo stvari počasneje, kot mislim, da bi lahko, postanem zelo nestrpen/-a.
9. Če moram čakati, postanem zelo razdražen/-a. Sovražim čakalne vrste in počasne voznike.
10. Pogosto delam eno (ali vse) od navedenega: se igram z lasmi, se praskam, dotikam nosu, potresam z nogami, udarjam z nogami ob tla, čečkam po papirju.
11. Rad/-a sem zaposlen/-a. Vedno nekaj delam. Če za zvečer ali konec tedna ničesar ne načrtujem, si odnesem domov delo iz službe.
12. Po naravi sem tekmovalen/-na.
13. Lahko ostanem zbran/-a in tlačim utrujenost še dolgo po tem, ko drugi omagajo.
15. Sem zelo zahteven/-a do sebe.
16. Redko imam čas zase.
17. Vem, da bi se moral/-a več gibati in bolj zdravo prehranjevati, vendar za to nimam časa.
18. Ko sem v stresu, imam pogosto glavobole ali krče. Lahko se mi vrti, mi je slabo, dobim izpuščaje ali se počutim, kot da bom omedlel/-a.
19. Težko zaspim. Po napornem dnevu se težko umirim pred spancem.
Rezultati vprašalnika
Ste se prepoznali v manj kot 10 trditvah? Potem nimate prevelikih težav s stresom.
Ste se prepoznali v 11 do 15 trditvah? Potem je stres že vaša težava in bi vam prišlo prav, da upoštevate nasvete, kako se bolj učinkovito spopasti s stresom.
Ste se prepoznali v več kot 15 točkah? Potem vsekakor morate najti načine, kako stres v svojem življenju bolje obvladovati, saj ta načenja vaše zdravje in močno slabša kakovost življenja.
Kaj pomeni dobro obvladovati stres?
Obstaja dober in slab način, kako se soočiti s stresom. Slab način je poseganje po alkoholu, cigaretah, sladkorju. Pa tudi to, da si rečete, da nimate časa za gibanje, zdravo hrano, prijatelje, družino. Tako se bo vaše telo s stresom samo težje spoprijemalo oziroma bo vaš občutek stresa večji.
To, da občutimo stres, je lahko do neke mere namreč tudi posledica tega, da od sebe morda preveč pričakujemo, da si dogodke interpretiramo na bolj negativen način, kot bi bilo treba, da se bojimo, da se bo nekaj slabo končalo, čeprav za to nimamo prave podlage ...
Kako se torej učinkovito soočiti s stresom?
Zaznavanje stresa se odvija v najstarejšem delu naših možganov, ki uravnava nagonsko mišljenje in delovanje. Zato dr. Pirtovšek svetuje, da je treba v stresnih okoliščinah poskušati misliti logično. S tem vklopimo drug del možganov in občutek stresa lahko premagamo. To je razlog, da nam pomagajo učenje čuječnosti, preusmeritev pozornosti in meditacija.
Zakaj nam lahko izredno pomagajo dihalne vaje? Ker lahko ta nagonski del možganov prepričajo, da ni v nevarnosti. Vaje globokega dihanja posnemajo način dihanja, ki ga imamo, ko smo sproščeni. Zato lahko ta del možganov dejansko prepričajo, da se sprosti. Enako pomaga sprostitev mišic, sploh obraza in ramenskega obroča.
Pomagalo vam bo tudi ukvarjanje z aerobno telesno vadbo, saj ta dokazano sprošča in zmanjšuje napetost. Pa tudi to, da se za nekaj časa osredotočimo na eno preprosto ponavljajočo dejavnost - to je lahko tudi pometanje ali pomivanje posode. Zraven ne razmišljamo o ničemer drugem. Na podoben način deluje tudi ponavljanje molitve.
Kako nam lahko pomaga zdravilna rastlina baldrijan?
Že pred stoletji so ljudje ugotovili, da baldrijan ali zdravilna špajka pomirja naše telo. In do danes je to potrdilo toliko kliničnih študij, da je Evropska agencija za zdravila baldrijan uvrstila v skupino zdravil z dobro uveljavljeno medicinsko uporabo. Pomaga olajšati občutek nemira in napetosti, hkrati pa nam pomaga prej zaspati in se tudi bolje naspati. Dobro naspani in bolj pomirjeni se bomo z obremenitvami, ki jih prinaša življenje, zagotovo lažje spopadli.
Morda vam bo v pomoč tudi pogovor s psihoterapevtom. Skupaj bosta lahko našla načine soočanja s stresom, ki vam bodo najbolj pisani na kožo. Sicer pa jih poskušajte najti sami ter jih res redno uporabljajte. Tako se boste nanje navadili in bodo imeli čedalje boljši učinek. Če ne boste tako poskrbeli zase, se lahko zgodi, da bo stres pustil hude posledice na vašem zdravju in počutju. Stres je res škodljiv in žal se tega ljudje še vedno prepogosto zavejo veliko prepozno.
