1. Stres

V stresnih situacijah se sprošča hormon kortizol, ki vpliva predvsem na hitrejši srčni utrip in povišuje naš krvni tlak. Kardiolog Adam Splaver pravi, da pospešeno bitje srca v stresnih situacijah, če te niso pogoste, ni nič neobičajnega. 

2. Pretirana uporaba stimulansov  

Pretirana uporaba stimulansov, kot so kava, alkohol in nikotin, lahko povzroči našemu telesu podoben učinek kot stres – visok krvni tlak in pospešeno bitje srca. Če svoje jutro začnete takoj s skodelico kave in nekaj pokajenimi cigareti, srce pa vam ob tem začne zelo hitro pospešeno biti, se razlog verjetno skriva prav v pretirani uporabi stimulansov. Posamezniki imamo različne meje, pri katerem naše telo zazna, da je nečesa dovolj ali celo preveč, zato bodite pozorni, kaj vam telo sporoča. 

3. Dehidracija

Ko smo dehidrirani, se naš volumen krvi zmanjša, kar vodi do znižanje krvnega tlaka, posledica pa je lahko opazna tudi v pospešenem bitju srca, saj mora slednji delovati s pospešeno močjo. 

4. Tesnobnost 

Anksiozne motnje so skupina najpogostejših duševni bolezni na svetu. Tudi pri tesnobi in tesnobnih napadih se sprošča hormnon kortizol, ki kot že rečeno, pospešuje srčni utrip in zvišuje krvni tlak. Pri blagih oblikah tesnobe se lahko delno in večkrat umirimo sami, različni strokovnjaki priporočajo, da je najboljše, da se ob napadih osredotočimo na lastno dihanje in štejemo vzdihe. Pri resnejših oblikah in tudi sicer, pa je najboljše, da poiščemo strokovno pomoč kot bi jo v vseh drugih bolezenskih stanjih. Več o anksioznih motnjah si lahko preberete spodaj. 

5. Pomanjkanje spanca

Med pogostejše vzroke za pospešeno bitje srca spada tudi pomanjkanje spanca. Odrasli ljudje bi morali v povprečju dobiti vsaj od 7 do 8 ur spanca na dan, da bi lahko telo prišlo do popolne dnevne regeneracije, ki je potrebna.

6. Določena bolezenska stanja 

Tudi akutna bolečina v telesu lahko spodbudi sproščanje stresnih hormonov, katere negativne učinke smo že našteli. Ne glede na to, ali je govora o zlomih kosteh, površinskih ranah, se srčni utrip po zdravljenju navadno vrne v normalno stanje. 

7. Nosečnost

Med nosečnostjo ima žensko srce dodatne 'naloge' zaradi potreb ploda. Po mnenju strokovnjakov do konca nosečnosti maternica prejme petino materine oskrbe s krvjo, količina krvi, ki jo črpa srce na dan, pa se poveča za 30 do 50 odstotkov. V nosečnosti je torej normalno, da ima nosečnica približno 90 utripov na minuto, če pa vas vseeno skrbi za lastno zdravje, pa se vsekakor posvetujte z zdravnikom. 

8. Težave s ščitnico 

Ščitnica proizvaja veliko hormonov, ki nadzorujejo praktično vse glavne organe v telesu. Pomanjkanje ščitničnega hormona lahko upočasni srčni utrip, medtem ko lahko prevelika količina omenjenega hormona deluje nasprotno in srčni utrip pospeši. Dobro je, da preverimo, ali imamo tudi druge simptome bolezni ščitnice in se posvetujte z zdravnikom.

Povzeto po Ordinacija.hr