Pri vročih temperaturah se počutimo neprijetno, ker si naša telesa prizadevajo vzdrževati konstantno temperaturo jedra. Ko je temperatura okolja previsoka, se vključimo v refleksne (stvari, ki jih naš živčni sistem počne, ne da bi se tega zavedali) in vedenjske (stvari, ki jih počnemo) prilagoditve, da se poskušamo ohladiti. 

Nelagodje, ki ga čutimo, je motivacija za vedenjske prilagoditve. Mnogi od nas si tako želijo samo skočiti pod hladno prho. 

Kaj se dogaja v našem telesu v vročini? 

S fiziološkega vidika je temperatura jedra tisto, kar naše telo uravnava. Majhne spremembe v notranji temperaturi lahko hitro povzročijo bolezen (kot so toplotna izčrpanost, vročina in vročinski udar). Ne zavedamo se (vsaj ne zavestno) svoje telesne temperature. Čeprav ima telo senzorje, ki spremljajo telesno temperaturo, naše zaznavanje temperature izvira izključno iz kožnih temperaturnih senzorjev (temperaturnih receptorjev). Ti nam omogočajo, da zaznamo, ali nam je hladno, udobno ali vroče.

Človeška biologija je izjemna

V širokem razponu temperatur okolja vzdržujemo relativno stabilno telesno temperaturo. Na primer, telesna temperatura v jedru se razlikuje le za 0,5 stopinje Celzija v širokem razponu temperature okolja. Sposobnost telesa, da omeji temperaturo jedra na tako ozko območje, pomeni, da se morajo refleksi za nadzor temperature jedra pojaviti, preden pride do dejanske spremembe temperature jedra.

Nadzor pretoka krvi v kožo je pomemben način nadzora notranje telesne temperature. Krvožilni sistem premika kri po telesu; prenaša tudi toploto po telesu, tako da spreminjanje mesta pretoka krvi omogoča telesu, da določi, kam gre toplota. Pri zmanjšani prekrvavitvi kože se toplota v telesu ohranja, pri povečani prekrvavitvi kože pa se toplota izgublja v okolje.

V mrzlem okolju skoraj ni dotoka krvi v kožo, ki bi zadržala vso toploto (zato lahko dobimo ozebline). Zato je, ko nas zelo zebe, naša koža bleda. Pri vročih okoljskih temperaturah se lahko pretok krvi skozi kožo poveča na sedem litrov na minuto, da poskuša skozi kožo izgnati vso toploto. To je 23-kratno povečanje normalne vrednosti in približno 35 % skupnega volumna krvi, ki se črpa iz srca. Zato smo lahko, ko nam je vroče, videti 'zardelo'.

Kako naše telo nadzira temperaturo? 

Izjemen nadzor pretoka krvi v kožo pomeni, da obstaja optimalna temperatura okolja (znana kot termonevtralna), pri kateri telo ne izvaja nobene regulacijske dejavnosti za vzdrževanje temperature jedra. To se zgodi, ko je pretok krvi okoli 300 ml na minuto.

Drugi mehanizmi za nadzor temperature so precej drugačni. V mrzlih okoljih telo poveča proizvodnjo toplote, da ohrani temperaturo jedra. Ena metoda je premikanje mišic, da se segrejejo (drhteča termogeneza), druga je pospešitev metabolizma za proizvodnjo več toplote (termogeneza brez tresenja).

V vročem okolju, ko je temperatura zraka višja od temperature kože (nad približno 33 stopinj Celzija), pride do izgube toplote samo s potenjem. Ko znoj izhlapi z naše kože, ima učinek hlajenja. Potenje oziroma mokra koža lahko poveča količino izgubljene toplote iz telesa tudi do desetkrat.

Torej ... pomaga hladna prha ali ne? 

Naše telo se bolj odziva na spremembe temperature kože kot temperature jedra. Če torej hladimo del telesa (na primer s hladno krpo ali hladno prho), se prekrvavitev kože zmanjša in temperatura telesa pade.

Posledično se 'počutimo' ohlajeno, ker hladna voda povzroči aktivacijo receptorjev za hladno temperaturo v koži. Morda se počutimo tudi bolj udobno, saj temperatura naše kože preide v cono udobja. Toda ker v kožo teče manj krvi, bomo dejansko zadržali več toplote v notranjosti, kar vodi do nenamernega splošnega zvišanja temperature jedra.

Hladen tuš za 'ohladitev' se morda zdi dobra takojšnja izbira. Zaradi kombinacije mrzle vode in zmanjšanega pretoka krvi v kožo se počutimo ohlajene, v resnici pa se naše jedro segreje zaradi zmanjšane izgube toplote iz telesa brez prekrvavitve kože. Nekaj minut kasneje nam je spet vroče. Toda topel občutek na koži bo ponovno povzročil povečan pretok krvi v kožo, kar bo povečalo izgubo toplote iz telesa.

Vir: theconversation