“Hormoni bodo v ravnovesju, če bomo s svojim zdravim življenjskim slogom mi v nekakšnem ravnovesju,” odgovori na vprašanje v uvodu prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., endokrinologinja iz UKC Ljubljana. Nasveti so torej vedno enaki – zdrava prehrana, dovolj spanja, ni dobro, če smo preveč v stresu ... Še posebej pa zdravnica izpostavi pomembnost gibanja.

Zapleti pri sladkorni bolezni

Še en hormon, ki je bolj znan, je tudi inzulin, ki uravnava krvni sladkor. Zaradi nezdravega življenjskega sloga lahko dobimo sladkorno bolezen tipa dva, ki je še vedno v porastu. Mnogi se ne zavedajo, kako nevarna je. Veliko pa jih niti ne ve, da jo imajo, čeprav pri njih okvare organov vseeno nastajajo. "V razvitem svetu je največ slepote posledica diabetične okvare očesne mrežnice, največji delež bolnikov s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo dializno zdravljenje, so sladkorni bolniki, več kot polovica vseh netravmatskih amputacij spodnjih okončin je napravljenih na osebah s sladkorno boleznijo," našteva prof. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., internistka diabetologinja iz UKC Ljubljana.

Nov način obravnave sladkorne bolezni

Zdravniki so ugotovili, da za preprečevanje zapletov ni dovolj le skrbno uravnavati raven glukoze v krvi. "Potreben je skrben nadzor nad vsemi dejavniki tveganja: dobro vodenje arterijske hipertenzije, hiperlipidemije, zdrav življenjski slog, skrb za primerno telesno težo, opustitev kajenja, skratka celostna obravnava bolnika. Tak pristop je potreben že takoj ob odkritju sladkorne bolezni, zaradi pojava, ki ga imenujemo glikemični spomin."

Dolgo je veljalo, da sladkorna bolezen močno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, še posebej pogosto je bilo srčno popuščanje.

"Toda izsledki nedavno objavljene švedske raziskave v New England Journal of Medicine kažejo, da je pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa dva, ki imajo vrednosti vseh petih dejavnikov v ciljnem območju, tveganje akutnega miokardnega infarkta, možganske kapi ali prezgodnje smrti enako kot v splošni populaciji." Če imajo uravnane vse dejavnike tveganja, torej umrljivost ni nič večja kot pri osebah brez sladkorne bolezni.

Ko hormoni povzročijo tudi osteoporozo

Osteoporozo se pogosto diagnozira šele, ko pride do osteoporoznega zloma. Takrat splošni zdravnik opravi tudi nekaj laboratorijskih preiskav, s katerimi preveri, da ni vzrok osteoporoze kje drugje. Eden od mogočih vzrokov je endokrina bolezen, ki se imenuje primarni hiperparatiroidizem. Zanj je značilna povečana raven kalcija v krvi zaradi čezmernega izločanja paratiroidnega hormona iz ene ali več obščitnic, kar vodi v številne zaplete, razlaga prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med, endokrinolog iz UKC Ljubljana. To bolezen je pomembno prepoznati, saj jo lahko ozdravimo z operacijo. "Na ta način se kostna gostota izboljša, zmanjša se tveganje za zlome, ustavi se nastajanje ledvičnih kamnov. Če bolnik s primarnim hiperparatiroidizmom  in kostno boleznijo operacije ne želi, pa svetujemo zadosten vnos kalcija, vitamin D in antiresorptiv."

Več o osteoporozi si lahko preberete tukaj. Kako s to boleznijo živi, nam je zaupala tudi 69-letna Nada.

Preveč in premalo testosterona

Pri ženskah je v rodni dobi najpogostejša endokrina bolezen sindrom policističnih jajčnikov. “Zanj je poleg tipičnih simptomov, kot so čezmerna poraščenost, neredne menstruacije, včasih neplodnost, značilno tudi, da ima veliko teh žensk presnovne motnje, inzulinsko rezistenco, nagnjenost k debelosti, vse, kar izhaja iz tega, tudi jetrno zamaščenost,” pove prof. dr. Marija Pfeifer.

Več o sindromu policističnih jajčnikov si preberite tukaj.

Pri ženskah je težava previsoka raven testosterona. Pri moških pa se lahko zgodi, da imajo prenizko raven testosterona. “In tudi pri njih se pojavljajo podobne presnovne motnje, imajo tudi manj mišične mase in več maščobnega tkiva, predvsem centralno razporejenega, imajo inzulinsko rezistenco. To se pogosto povezuje z znižano ravnijo celotnega testosterona. Nekoliko manj bolnikov pa ima znižan testosteron, ki mu rečemo izračunan prosti testosteron. Ti imajo poleg tega še simptome, kot je motnja erekcije."

Sladkorna bolezen in debelost sta sicer tudi najpogostejša povzročitelja pomanjkanja testosterona v telesu. Rezultati pri nas narejene s placebom kontrolirane dveletne raziskave nadomestnega zdravljenja pri prekomerno težkih sladkornih bolnikih so dokazali, da je nadomestno zdravljenje s testosteronom ugodno vplivalo tudi na urejenost presnove krvnega sladkorja, zmanjšanje zamaščenosti jeter, izboljšanje delovanja in debeline stene velikih arterij, izboljšanje spolne funkcije.

Težave s testosteronom pri moških imenujemo hipogonadizem. “Pri zdravljenju tako hipogonodizma pri prekomerno težkih moških ter sindroma policističnih jajčnikov pri prekomerno težkih ženskah kot jetrne zamaščenosti pri vseh pa je pomembna predvsem redna intenzivna telesna aktivnost. Z njo zmanjšamo inzulinsko rezistenco, zmanjšamo zamaščenost jeter ter tudi vse druge zaplete sladkorne bolezni in inzulinske rezistence.”

Če ne gre drugače, podobno pomaga bariatrična kirurgija. Ko človek izgubi telesno težo, se namreč izboljšata njegova presnova ter delovanje hormonov. “Pri hipogonadizmu je denimo dokazano, da ko telesna teža pade, se testosteron zviša, ga torej ni več treba nadomeščati. Prav tako se njegova raven normalizira tudi s telesno aktivnostjo.” Ta je pravzaprav blagodejna za delovanje vseh hormonov. Zmanjševala naj bi tudi tveganje za vse mogoče zaplete pri sladkorni bolezni.

Kako je s stresom?

“V današnjem času si pogosto prikrajšamo spanje, zelo se trudimo na delovnem mestu. In če je tam neugodna klima, pademo v neko stanje kronične utrujenosti in celo izgorelosti. Tako pa imamo hormonsko stanje, ki ni dobro, ki dolgoročno ni dobro.” Ves čas povečan kortizol škodi, saj razgrajuje mišično maso, povečuje krvni sladkor … “Poleg tega zniža ravni ostalih hormonov, ki obnavljajo telo, recimo rastni hormon, tudi spolni hormoni se znižajo …” Posledice stresa so tako obsežne.

Kaj pa ščitnica?

Danes so pogoste tudi bolezni ščitnice. O eni si preberite tukaj.

Lahko pa naredimo nekaj, da bi naša ščitnica dobro delala. “To pa je, da uživamo zadostne količine joda,” pove prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med. iz Ambulante za bolezni ščitnice UKC Ljubljana. "Dobimo ga z jodirano soljo in tu bi opozorila, da so na tržišču tudi nejodirane soli. Zlasti je priljubljena himalajska sol, ki nima joda. Ta pa je res pomemben za delovanje ščitnice in še zlasti je uživanje joda pomembno za nosečnice, doječe matere in majhne otroke. Možgani se razvijajo pod vplivom ščitničnih hormonov in če ne uživamo dovolj joda, lahko tu nastane velik problem."