Da igra črevesje v našem telesu pomembno vlogo, je mogoče skleniti že po naslednjem podatku: v njem je kar 80 odstotkov imunskega sistema oziroma imunskih celic. Zato se raziskovalci ukvarjajo z vprašanjem, kako vpliva na pojav alergij in avtoimunskih bolezni.

A to še ni vse. Poleg tega je v njem ogromno nevronov oziroma živčnih celic. Ste kdaj pojedli kakšen masten prigrizek in se nato počutili vsesplošno slabo? Ali pa ste bili v stresu in se je to pokazalo tudi na vašem prebavnem sistemu? V prvem primeru je vaše črevesje prek nevronov poslalo sporočilo vašim možganom, v drugem pa so vaši možgani poslali sporočilo vašemu črevesju. Tako na strani ameriške univerze UCLA ponazori sporazumevanje med tema dvema organoma njen raziskovalec dr. Emeran Mayer. Noben drug organ se z možgani ne sporazumeva tako kot črevesje, še pravi. Zato tudi poskušajo raziskave danes odkriti, kakšen je v resnici ta vpliv črevesja na možgane. Trenutno med drugim raziskujejo, ali ima stanje v črevesju vpliv na razvoj depresije in anksioznosti, na to, kako odporni smo na stres ...

Živimo z bakterijami in drugimi mikrobi

Ko raziskujejo črevesje, pravzaprav raziskujejo predvsem mikrobioto, ki se v njem nahaja. To je skupno ime za različne bakterije in druge mikrobe, ki domujejo v vsakem od nas. Naša čustva naj bi vplivala na njih (ko smo zaljubljeni, denimo začutimo tako imenovane metuljčke v trebuhu). Kaj pa če lahko tudi ti naši mikrobi vplivajo na naša čustva in razpoloženje? To bodo morali raziskovalci še dokončno raziskati. Toda prav nič narobe ne bo, če že zdaj poskrbimo za zdravo črevesje, in to lahko storimo tudi s hrano. Kako, smo vprašali prehransko strokovnjakinjo Mojco Cepuš.

"Mikroorganizmi, ki se nahajajo v našem črevesju, se hranijo z isto hrano, kot se mi. Kolikokrat se vprašamo, kaj bi nam teknilo za kosilo, kolikokrat pa se vprašamo, kaj bi teknilo prebivalcem našega črevesja?" pravi. "Različni mikroorganizmi se hranijo z različnimi snovmi. Tako nekateri dobro uspevajo na sladkorju, drugi na mesu, a tistim, ki so za naše zdravje najpomembnejši, najbolj tekne hrana, polna prebiotikov." Pa poglejmo, kaj ti so.

Uživati moramo prebiotike

Z besedo prebiotiki označujemo hrano, ki vsebuje vlaknine. Teh moramo, da bi poskrbeli za zdravo črevesje oziroma mikrobioto, prav vsak dan zaužiti dovolj. V kateri hrani pa jih najdemo? “Preprosto povedano je hrana za zdravo mikrobioto tista, ki že tako velja za hrano, ki je zdrava. To je raznolika, sezonska, lokalna hrana. Veliko polnovrednih žit, stročnic, sadja in zelenjave." To je torej hrana, ki vsebuje veliko prehranskih vlaknin.

Uživati pa moramo tudi probiotike

"Raznolikost, količina in zdravje naših črevesnih prebivalcev igra bistveno vlogo v človekovem zdravju," poudarja Mojca Cepuš. "Dopamin in serotonin (hormona in živčna prenašalca, op. a.) se v veliki meri tvorita v črevesju, prav tako kratko verižne maščobne kisline, vitamin K, vitamin B in še kaj." Da je v našem telesu pomembno delovanje hormonov in vitaminov, nam je jasno. Pomembne pa so tudi kratko verižne maščobne kisline, ki med drugim sodelujejo v procesih, ki preprečujejo debelost. Živčni prenašalci pa prek živčnih celic prenašajo po telesu sporočila.

In da bi bila naša črevesna mikrobiota raznolika, dovolj velika in zdrava, bi morali jesti še probiotike, ki pa se nahajajo v hrani, ki je fermentirana. To so kefir, kislo zelje, kisla repa. Pa tudi kakšna bolj eksotična fermentirana hrana, kot je napitek kombuča ali korejsko kislo zelje, ki se imenuje kimči. Probiotiki so dodani tudi probiotičnemu jogurtu. "S to hrano pa v naše črevesje naseljujemo vedno nove bakterije," pravi Mojca Cepuš. Slaba hrana, stres, antibiotiki, nekatera zdravila – vse to vpliva na mikrobioto v našem črevesju, in sicer tudi tako, da bakterije in mikrobi, ki jih potrebujemo, izginjajo. S probiotiki te bakterije znova naseljujemo. To pa denimo tudi krepi naš imunski sistem, ki je v črevesju.

Zakaj se ne moremo upreti sladkemu?

S slabim življenjskim slogom lahko v črevesju povzročimo tudi razraščanje bakterij in drugih mikrobov, ki nam škodijo. To so denimo mikrobi, ki se hranijo s procesirano hrano in sladkorjem. Obstaja hipoteza, da zaradi tega čutimo tako željo po sladkorju, če ga ves čas uživamo. Če pa ga prenehamo uživati, nas več ne muči niti želja, da bi po njem posegli. Prav mogoče je, da ti mikrobi, ki se s sladkorjem prehranjujejo, možganom sporočajo, da ga želijo še in še.

A raziskovanje teh procesov je toliko zahtevnejše, ker ima vsak človek svoj specifičen tako imenovani mikrobiom. Smo torej gostitelji različnih skupnosti teh mikroskopsko majhnih organizmov. Nanje pa vpliva ne le naš način prehranjevanja, količina stresa, morebitna zdravljenja, celo to, kako smo se rodili in čemu smo bili kot otrok izpostavljeni ... temveč tudi, kje na svetu živimo. Nekdo, ki je v Avstraliji, bo imel že zaradi tega drugačen mikrobiom. To je lahko tudi eden od razlogov, zakaj imamo na potovanjih lahko prebavne težave, čeprav uživamo hrano, ki lokalnim prebivalcem sploh ne škodi.

Naše črevesje je vsekakor povezano s prebavo, presnovo in imunskim sistemom. Vemo, da imamo zaradi naše mikrobiote lahko težave z napihnjenostjo. Toda sedaj raziskovalci ugotavljajo, ali lahko ta vpliva še na kaj več. Zaradi tega nekateri zdravniki kot pomožno terapijo pri zdravljenju depresije za vsak primer že priporočajo tudi uživanje probiotikov, pove prehranska strokovnjakinja. "Saj že vemo, da nekateri sevi vplivajo na tvorjenje živčnih prenašalcev, kot je na primer serotonin." Ob tem pa je dobro pojesti tudi dovolj prehranskih vlaknin ali prebiotikov. S tem mikroorganizmom, ki jih potrebujemo, zagotovimo njihovo hrano. Gre za zdrava živila, ki nam vsekakor lahko koristijo tudi pri doseganju boljšega duševnega zdravja in dobrega vsesplošnega počutja. 

Preberite si še nekaj drugih člankov, ki smo jih pripravili skupaj s prehransko strokovnjakinjo Mojco Cepuš:

- Mislite, da je zdravo, a ni!

- Miti in resnice o hujšanju

- Ste vedeli, da lahko jeste tudi rožice?