V tistem trenutku je ravno začela obiskovati program učenja joge za fizioterapevte. Vse več raziskav namreč kaže, kako lahko tudi joga pomaga pri fizioterapiji. A bolj kot njen fizičen del, je Walkerjevo naenkrat pritegnilo vse ostalo, s čimer je prišla v stik v tem programu. Čuječnost, meditacija, pomen zdrave prehrane kot goriva za telo. "Prej si ne bi nikoli predstavljala, da bom nekega dne redno meditirala," pripoveduje. "To bi razumela kot zapravljanje časa." Zdaj pa se je počutila tako slabo, da je vedela, da mora nekaj spremeniti. Poskusila je s tem in ugotovila, da ji nov način življenja pomaga. 

"Prej sem poskušala vedno biti zgled učinkovitosti in produktivnosti," pravi. "Nisem znala biti pri miru, delati ničesar." Nato se je začela učiti, kako življenje upočasniti. "Prej se sploh nisem zavedala, da je možno živeti tudi tako," poudari. Seveda se spremeniti ni bilo lahko. "Še posebej sem se borila z občutki krivde. Kako lahko drugi, jaz pa ne?" A videla je pozitivne učinke, zato je nadaljevala z novim načinom življenja. Sem je spadalo, da si je začela dopovedovati, da vse ne more biti narejeno perfektno in da sploh vsega ne more narediti. Začela si je postavljati prioritete in se učiti, kako reči tudi: ne.

Walkerjeva se je predvsem začela bolj zavedati, kako lahko stres vpliva na zdravljenje fizičnih težav. Tudi sama je prej spadala med zdravnike, ki so se pogovoru o stresu raje izognili. Prizna, da je zdravnikom o tem težko spregovoriti. Lažje je samo zdraviti simptome. Toda stres res močno vpliva na telo. Na imunski sistem, na število kilogramov, na krvni sladkor in tlak, na živčevje. In še na marsikaj, za kar še nimamo dokazov. Ljudje, ki so v bolečinah, so za povrh v stresu že samo zaradi tega, saj je bolečina za telo stresna.

"Najprej povem, kakšna je bila moja izkušnja," pravi. Nato po navadi predlaga pacientom, da začnejo z globokim dihanjem. To sprosti živčni sistem in zmanjša bolečino. "Predlagam jim, da si vzamejo na dan vsaj minuto časa. Naj se usedejo in opazujejo svoje telo in um. Nato naj naredijo nekaj globokih vdihov in izdihov. Naj spet opazujejo, v kakšnem stanju sta telo in um. Prepoznajo naj napete dele telesa, dele telesa, kjer telo skladišči stres. Tem delom telesa naj rečejo, da se sprostijo. Nato naj najdejo še nekaj, za kar so tisti dan hvaležni."

Tu ne gre torej le za globoko dihanje, ampak še za več: za večje zavedanje. Ljudje morajo začeti biti pozorni na svoje telo, na svoj um. "Jaz sem imela recimo vedno težave z bolečinami v trebuhu. Ugotovila sem, da mi jih povzroča stres. Zdaj se mi te bolečine pojavljajo veliko redkeje. A danes, ko začne boleti, ker se bolje poznam, vem, da je to znak, da se moram ustaviti, da sem šla predaleč. To je zavedanje, poslušanje sebe."

Pacientom predlaga še čuječnost in meditacijo. Predvsem pa, da svojega življenja več ne poskušajo živeti 100-odstotno. "Za mnoge je stres način, da preživijo dan. Njihovo telo kronično izloča hormone stresa, kar jim daje energijo, a dolgoročno to vodi v bolezen. Enako velja za nezdravo hrano. Pacientom predlagam, da se poskusijo vsaj nekaj časa prehranjevati zdravo, da bi videli, koliko bolje se bodo potem počutili. Nato pridejo in mi povedo, da sploh niso vedeli, da se je mogoče počutiti toliko bolje."

Vse to torej ameriška zdravnica nauči svoje paciente. Predvsem pa poskuša na njihove zdravstvene težave pogledati širše, iz različnih perspektiv. Ugotovi, kaj v njihovem življenju vodi v bolezen in jim pomaga to spremeniti. To je res zdravstvo, kakršno bi moralo biti.