Imunski sistem nas običajno ščiti pred bakterijami in virusi. Ko zazna tuje napadalce, pošlje vojsko bojnih celic, da jih napade. Običajno lahko imunski sistem ugotovi razliko med tujimi celicami in lastnimi celicami.

Pri avtoimunski bolezni imunski sistem del vašega telesa, kot so sklepi ali koža, napačno razume kot tujek. Sprošča beljakovine, imenovane avtoprotitelesa, ki napadajo zdrave celice.

Nekatere avtoimunske bolezni ciljajo le na en organ. Sladkorna bolezen tipa 1 denimo poškoduje trebušno slinavko. Druge bolezni, kot je sistemski eritematozni lupus, lahko prizadenejo celotno telo.

Zakaj imunski sistem napade telo?

Zdravniki ne vedo natančno, kaj povzroča neuspeh imunskega sistema. Vendar je pri nekaterih ljudeh večja verjetnost, da bodo zboleli za avtoimunsko boleznijo kot pri drugih.

Glede na študijo iz leta 2014 ženske zbolijo za avtoimunskimi boleznimi v razmerju dva proti ena v primerjavi z moškimi – 6,4 odstotka žensk v primerjavi z 2,7 odstotka moških. Bolezen se pogosto začne v rodni dobi (od 15 do 44 let).

Nekatere avtoimunske bolezni so pogostejše pri določenih etničnih skupinah. Na primer, lupus prizadene več Afroameričanov in Latinoameričanov kot belcev. Nekatere avtoimunske bolezni, kot sta multipla skleroza in lupus, potekajo v družinah. Ni nujno, da bo vsak družinski član imel isto bolezen, vendar podedujejo dovzetnost za avtoimunsko stanje.

Ker pojavnost avtoimunskih bolezni narašča, raziskovalci sumijo, da so lahko vpleteni tudi okoljski dejavniki, kot so okužbe in izpostavljenost kemikalijam ali topilom.

Zahodna prehrana je še en domnevni dejavnik tveganja za razvoj avtoimunske bolezni. Uživanje hrane z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in visoko predelane hrane naj bi bilo povezano z vnetjem, ki bi lahko sprožilo imunski odziv. Vendar to ni bilo dokazano.

Najpogostejše avtoimunske bolezni

Obstaja več kot 80 avtoimunskih bolezni. Tukaj je 14 najpogostejših.

1. Sladkorna bolezen tipa 1

Trebušna slinavka proizvaja hormon inzulin, ki pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi. Pri sladkorni bolezni tipa 1 imunski sistem napade in uniči celice trebušne slinavke, ki proizvajajo insulin.

Visok krvni sladkor lahko poškoduje krvne žile in organe, vključno s srcem, ledvicami, očmi in živci.

2. Revmatoidni artritis 

Pri revmatoidnem artritisu imunski sistem napade sklepe. Ta napad povzroči rdečico, toploto, bolečino in togost v sklepih. Za razliko od osteoartritisa, ki običajno prizadene ljudi, ko se starajo, se lahko revmatoidni artritis začne že pri 30-ih ali prej.

3. Psoriaza/psoriatični artritis

Kožne celice rastejo in nato odpadejo, ko niso več potrebne. Psoriaza povzroča prehitro razmnoževanje kožnih celic. Dodatne celice se kopičijo in tvorijo vnete rdeče lise, običajno s srebrno-belimi luskami plaka na svetlejši koži. Na temnejši koži je lahko luskavica vijolična ali temno rjava s sivimi luskami.

Do 30 odstotkov ljudi s psoriazo razvije tudi otekanje, togost in bolečine v sklepih. Ta oblika bolezni se imenuje psoriatični artritis.

4. Multipla skleroza

Multipla skleroza poškoduje mielinsko ovojnico, zaščitno prevleko, ki obdaja živčne celice v vašem centralnem živčnem sistemu. Poškodba mielinske ovojnice upočasni hitrost prenosa sporočil med možgani in hrbtenjačo v in iz preostalega telesa.

Ta poškodba lahko povzroči otrplost, šibkost, težave z ravnotežjem in težave pri hoji. Bolezen se pojavlja v več oblikah, ki napredujejo z različno hitrostjo. Po raziskavi iz leta 2012 približno 50 odstotkov ljudi s to boleznijo potrebuje pomoč pri hoji v 15 letih po začetku bolezni.

5. Sistemski eritematozni lupus

Čeprav so zdravniki v 19. stoletju prvič opisali lupus kot kožno bolezen zaradi izpuščaja, ki ga običajno povzroča, sistemska oblika, ki je najpogostejša, dejansko prizadene številne organe, vključno s sklepi, ledvicami, možgani in srcem. Bolečine v sklepih, utrujenost in izpuščaji so med najpogostejšimi simptomi.

6. Vnetna črevesna bolezen

Vnetna črevesna bolezen opisuje stanja, ki povzročajo vnetje v sluznici črevesne stene. Vsaka vrsta prizadene drugačen del prebavnega trakta. Crohnova bolezen lahko prizadane kateri koli del prebavnega trakta, od ust do anusa. Ulcerozni kolitis prizadene samo sluznico debelega črevesa (kolon) in danko.

7. Addisonova bolezen

Addisonova bolezen prizadene nadledvične žleze, ki proizvajajo hormona kortizol in aldosteron ter androgene hormone. Premalo kortizola lahko vpliva na to, kako telo uporablja in shranjuje ogljikove hidrate in sladkor (glukozo). Pomanjkanje aldosterona bo povzročilo izgubo natrija in presežek kalija v krvnem obtoku. Simptomi vključujejo šibkost, utrujenost, izgubo teže in nizek krvni sladkor.

8. Gravesova bolezen

Gravesova bolezen prizadene ščitnico v vratu in povzroči, da proizvaja preveč svojih hormonov. Ščitnični hormoni nadzorujejo porabo energije v telesu, znano kot metabolizem. Če imate preveč teh hormonov, pospešite telesne aktivnosti, kar povzroči simptome, kot so živčnost, hitro bitje srca, nestrpnost do vročine in izguba teže.

Eden možnih simptomov te bolezni so izbuljene oči, imenovane eksoftalmus. Pojavi se lahko kot del Gravesove oftalmopatije, ki se glede na študijo iz leta 1993 pojavi pri približno 30 odstotkih bolnikov z Gravesovo boleznijo.

9. Sjögrenov sindrom

To stanje napada žleze, ki zagotavljajo mazanje oči in ust. Značilni simptomi Sjögrenovega sindroma so suhe oči in suha usta, lahko pa vpliva tudi na sklepe ali kožo.

10. Hashimotov tiroiditis

Pri Hashimotovem tiroiditisu se proizvodnja ščitničnih hormonov upočasni do pomanjkanja. Simptomi vključujejo povečanje telesne mase, občutljivost na mraz, utrujenost, izpadanje las in otekanje ščitnice (golša).

11. Miastenija gravis

Miastenija gravis vpliva na živčne impulze, ki pomagajo možganom nadzorovati mišice. Ko je komunikacija med živci in mišicami oslabljena, signali ne morejo usmeriti mišic k krčenju. Najpogostejši simptom je mišična oslabelost, ki se poslabša z aktivnostjo in izboljša med počitkom. Pogosto so vključene mišice, ki nadzorujejo gibanje oči, odpiranje vek, požiranje in gibanje obraza.

12. Avtoimunski vaskulitis

Avtoimunski vaskulitis se zgodi, ko imunski sistem napade krvne žile. Vnetje, ki nastane, zoži arterije in vene ter omogoči pretok manj krvi skozi njih.

13. Perniciozna anemija

To stanje povzroči pomanjkanje beljakovin, ki jih proizvajajo celice želodčne sluznice, kar je intrinzični dejavnik, ki je potreben, da tanko črevo absorbira vitamin B12 iz hrane. Brez dovolj tega vitamina se bo razvila anemija in sposobnost telesa za pravilno sintezo DNK bo spremenjena. Perniciozna anemija je pogostejša pri starejših odraslih. Po študiji iz leta 2012 prizadene 0,1 odstotka ljudi na splošno, vendar skoraj dva odstotka ljudi, starejših od 60 let.

14. Celiakija

Ljudje s celiakijo ne smejo jesti živil, ki vsebujejo gluten, ki ga najdemo v pšenici, rži in drugih žitnih izdelkih. Ko je gluten v tankem črevesu, imunski sistem napade ta del prebavnega trakta in povzroči vnetje.

Simptomi avtoimunske bolezni

Zgodnji simptomi številnih avtoimunskih bolezni so si zelo podobni:

- utrujenost,

- boleče mišice,

- oteklina in rdečina,

- vročina nizke stopnje,

- težave s koncentracijo,

- otrplost in mravljinčenje v rokah in nogah,

- izguba las,

- kožni izpuščaji.

Posamezne bolezni imajo lahko tudi svoje edinstvene simptome. Na primer, sladkorna bolezen tipa 1 povzroča izjemno žejo, izgubo teže in utrujenost. 

Pri avtoimunskih boleznih, kot sta luskavica ali revmatoidni artritis, lahko simptomi pridejo in izginejo. Obdobje simptomov se imenuje izbruh. Obdobje, ko simptomi izginejo, se imenuje remisija.

Kdaj k zdravniku?

Obiščite zdravnika, če imate simptome avtoimunske bolezni. Morda boste morali obiskati specialista, odvisno od vrste bolezni, ki jo imate.

Revmatologi zdravijo bolezni sklepov, kot je revmatoidni artritis, in druge avtoimunske bolezni, kot sta Sjögrenov sindrom in SLE. Gastroenterologi zdravijo bolezni prebavil, kot sta celiakija in Crohnova bolezen. Endokrinologi zdravijo bolezni žlez, vključno z Gravesovo boleznijo, Hashimotovim tiroiditisom in Addisonovo boleznijo. Dermatologi zdravijo kožne bolezni, kot je luskavica.

Kako se zdravijo avtoimunske bolezni?

Zdravljenja ne morejo ozdraviti avtoimunskih bolezni, lahko pa nadzorujejo čezmerno aktiven imunski odziv in zmanjšajo vnetje ali vsaj zmanjšajo bolečino. Uravnotežena prehrana in redna vadba vam lahko pomagata tudi do boljšega počutja.

Dejansko obstaja več kot 80 avtoimunskih bolezni. Njihovi simptomi se pogosto prekrivajo, zaradi česar jih je težko diagnosticirati. Avtoimunske bolezni so, kot že omenjeno, pogostejše pri ženskah in se pogosto pojavljajo v družinah.

Vir: webmd, healthline, healthy