Celiakija velja za kronično sistemsko avtoimuno bolezen, pri kateri ima velik vpliv dedna nagnjenost, izpostavljenost glutenu in imunski odziv proti lastnim celicam. Najpogosteje je prizadeto tanko črevo, pri katerem zaradi glutena lahko pride tudi do okvare sluznice črevesja, posledica pa je vidna pri pomanjkanju osnovnih sestavin hrane, pomanjkanju vitaminov in mineralov. Ko je govora o 'preobčutljivosti' na gluten, sem spadajo vsa zrna pšenice, ječmena, rži, pire in pri nekaterih bolnikih tudi ovsa.  

Kot poudarjajo pri Slovenskem društvu za celiakijo, omenjena bolezen ni le 'trend prehranjevanja', temveč je resna bolezen: ''Pogosto so prizadeti tudi drugi organski sistemi, saj je celiakija bolezen, ki prizadene celoten organizem in se kaže s številnimi resnimi zapleti. Z odvzemom vzorca črevesne sluznice (biopsija) lahko pri nezdravljeni celiakiji dokažemo tipične spremembe sluznice tankega črevesa. Resice tankega črevesa izginejo, sluznica postane ploska - atrofična. Z brezglutensko hrano si bolna sluznica tankega črevesa postopoma opomore. Stanje bolnika se postopoma izboljša, bolnik začne pridobivati na teži, krvna slika se normalizira in končno se tudi prizadeta sluznica ne razlikuje več od zdrave.''

Ocenjuje se, da je celiakija razširjena med 1-2 odstotka populacije oziroma je prizadeta vsaka 50. do 100. oseba. Najpogostejši simptomi bolezni se v različnih starostnih obdobjih razlikujejo, pojavijo pa se v treh do šestih mesecih od začetka uživanja jedi, ki vsebujejo gluten. Najpogostejši so atipični simptomi oziroma gre navadno za en simptom, ki se razvije bolj od ostalih. Pri tem je govora o izgubi telesne teže, prebavnih težavah, pri otrocih in mladostnikih se pojavijo upočasnitev telesnega in psihičnega razvoja, slabokrvnost, ki se ne izboljša niti z jemanjem železa, osteoporoza, nevrološke težave, dermatološke spremembe, pri dlje nezdravljeni bolezni pa lahko pride celo do razvoja rakavih obolenj. ''Diagnostične preiskave kažejo na to, da zunanji simptomi pogosto niso v sorazmerju s poškodbami sluznice tankega črevesja,'' pa dodajajo pri Slovenskem društvu za celiakijo. 

Na kaj morajo biti pozorni tisti, ki so bolj občutljivi na gluten? 

Mag. Jana Ačko, članica Komisije za prehrano Slovenskega društva za celiakijo, nam je odgovorila, na kaj morajo biti pozorni bolniki s celiakijo. Kot nam je zaupala, pri celiakiji ni govora o 'bolj ali manj občutljivih' bolnikih.''Pri celiakiji ne moremo govoriti o bolj ali manj občutljivih posameznikih. Razlika je kvečjemu v bolj ali manj izraziti vidni reakciji. Določeni bolniki na gluten odreagirajo takoj in z zelo izrazitimi znaki, drugi pa sploh ne. Pri obojih pa zaužiti gluten sproži avtoimuni odziv, ki kvarno deluje na različne organe in tkiva in vodi v hude in nepopravljive zaplete in okvare. Zato je za vse bolnike zelo stroga brezglutenska dieta edino zdravilo,'' nam je zaupala. Kaj pa je stroga dieta? 

''Zelo stroga pomeni, da ne sme vsebovati več kot 20 mg glutena na kg izdelka. To ne pomeni samo izogibanja žitaricam, ki vsebujejo gluten in izdelkom iz njih, temveč tudi izredno natančnost pri izbiri praktično vseh procesiranih (kakorkoli predelanih ali obdelanih živil). Gluten se namreč lahko v živila zanese ali kot aditiv ali kot kontaminacija med procesom predelave ali pakiranja. Izredna pazljivost in natančnost pa je potrebna tudi pri pripravi in postrežbi brezglutenskega obroka. Že rezanje brezglutenskega kruha z istim nožem kot glutenskega je dovolj za reakcijo. Nakupovanje in priprava hrane pri celiakiji je prava znanost, ki je poleg tega še precej dražja od običajne, kar za bolnike predstavlja kar veliko težavo, saj si morajo bolniki svoje edino zdravilo, brezglutensko prehrano, zagotavljati samoplačniško,'' še dodaja Ačkova.  

Za koga vse je primerna brezglutenska dieta oziroma brezglutenski izdelki? 

Glede na to, da je brezglutenska prehrana vedno bolj v trendu - čeprav je namenjena predvsem bolnikom s celiakijo, nas je še zanimalo, za koga vse je primerna brezglutenska dieta in če sploh je primerna tudi za ljudi, ki celiakije nimajo. 'Poleg celiakije se glutenu izogibajo tudi ljudje z intoleranco na gluten ter seveda tisti, ki se zanjo odločajo zaradi modne muhe. To, da je brezglutenska dieta trenutno v trendu, pomeni za bolnike s celiakijo dvorezen meč. Povečano povpraševanje po brezglutenskih izdelkih pomeni, da je večja njihova ponudba in izbira, kar je za bolnike dobro,'' poudarja mag. Ačko, a dodaja, da je tudi pri tej zadevi ena slabost. 

''Tržna zanimivost izdelkov, označenih "brez glutena", pa velikokrat na žalost vodi v zmanjševanje njihove varnosti, saj se za tak napis zaradi tržne interesantnosti odloči tudi marsikateri proizvajalec ali gostinec, ki se v brezglutensko proizvodnjo premalo poglobi. Pojavljajo se celo razlage v smislu :"je brez glutena, vendar za bolnike s celiakijo pa ni", kar je nesprejemljivo tako za bolnike kakor tudi po zakonodaji. Z oznako "brez glutena" se namreč lahko označi le izdelke, kjer je s HACCP sistemom nadzorovan vnos glutena in kjer proizvajalec ali ponudnik z dokazili  (analiznimi izvidi na gluten)  lahko dokaže, da ga ne vsebujejo več kot 20 mg/kg.'' zaključi mag. Jana Ačko.