Kaj res deluje in kaj je mit pri dopolnilih za imunski sistem?

Večina nas se ob prvih znakih slabosti ali ob želji po okrepitvi imunosti najprej zateče k raznim prehranskim dopolnilom. Vendar pa je krepitev imunskega sistema mnogo bolj kompleksna naloga, kot le naročanje ali nakup kapsul, ki obljubljajo čudežne učinke. Resnica je namreč pogosto drugačna, kot jo želijo predstaviti tržni pritiski in oglaševalske kampanje. Poglejmo, kaj o tej tematiki pravijo strokovnjaki z obsežnimi izkušnjami in raziskavami, ter kje se morda skrivajo marketinški zviti manevri, ki zavajajo potrošnike.

Dr. Michael Starnbach z ugledne medicinske šole Harvard Medical School jasno opozarja pred napačnim dojemanje vloge prehranskih dopolnil za imunski sistem: "Resnica je, da takšni izdelki resnično ne prinašajo nobene koristi. Ni dokazov, da pomagajo pri boju proti boleznim ali preprečujejo okužbe." Njegova pojasnila se opirajo na razumevanje imunskega sistema kot zelo subtilnega in občutljivega biološkega mehanizma, ki ga ni mogoče zlahka 'nadgraditi' s sintetičnimi substancami brez znanstvene podlage.

Uradne institucije, kot je National Institutes of Health (NIH) v okviru njihovega Office of Dietary Supplements (ODS), poudarjajo, da so določeni vitamini, kot sta C in D, ter mineral cink, sicer ključnega pomena za pravilno delovanje imunskega sistema. Vendar pa hkrati opozarjajo, da če posameznik nima ugotovljenega pomanjkanja teh hranil, dodatki k preprečevanju okužb ali bolezni ne bodo bistveno prispevali. Njihova primarna vloga je, da služijo kot nadomestilo ali 'popravilo' v primerih, ko je običajna prehrana neprimernejša ali nezadostna, kar pa je redko potrebno pri sicer zdravem in uravnoteženo prehranjujočem se posamezniku.

Po drugi strani pa obstajajo tudi posamezniki, kot je dr. Zalan Alam, splošni zdravnik z bogatimi izkušnjami iz Velike Britanije, ki izraža nekaj več zaupanja do specifičnih dopolnil v določenih obdobjih. Njegova praksa vključuje jemanje cinka v jesenskem in zimskem času, kot tudi nadomeščanje vitamina D, predvsem zaradi manjše izpostavljenosti sončni svetlobi v hladnejših mesecih: ''Cink vzamem jeseni in pozimi, da odženem tiste zimske nadloge; vitamin D nadomestim, ker je sončne svetlobe premalo.'' To stališče izpostavlja pomen okoljskih dejavnikov in sezonskih sprememb, ki lahko vplivajo na potrebe telesa po določenih hranilih.

Cink in vitamin C sta verjetno najbolj znani pri skrajševanju trajanja prehlada. Vendar je pomembno poudariti, da kljub temu ne moreta preprečiti nastanka same okužbe, ampak lahko le omilita njene simptome ali skrajšata trajanje.

Vitamin D lahko pri posameznikih, ki trpijo zaradi njegovega pomanjkanja – kar je pogostejše pozimi, pri starejših osebah ali tistih, ki preživijo malo časa na prostem – zmanjša tveganje za okužbe dihal. Bistvena je torej ugotovljena primanjkljaj, ne pa rutinsko jemanje brez indikacije.

Mega odmerki vitaminov za preprečevanje kroničnih bolezni. Portal WebMD jasno navaja, da multivitaminski dodatki niso povezani z zmanjšanjem tveganja za demenco, srčne bolezni ali raka. V večini primerov gre za marketinško zavajanje potrošnikov, ki ne prinaša dejanskega učinka na zdravje.

"Superzeliščni" izdelki in čudežna zelišča z marketinškimi obljubami brez znanstvenih dokazov. Harvard Health, eden najbolj uglednih virov informacij s področja zdravja, jasno poudarja: Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da bi kateri koli tak izdelek lahko pomembno izboljšal imunsko funkcijo pri sicer zdravih posameznikih. Pogosto so ti izdelki zasnovani tako, da izkoristijo strahove in želje potrošnikov po hitri rešitvi, namesto da bi nudili resnično zdravstveno korist.

1. Diagnostika pomanjkanja: Najprej je ključnega pomena preveriti, ali sploh obstaja pomanjkanje določenega vitamina ali minerala. To lahko storite s strokovnim zdravniškim pregledom, ki vključuje krvne preiskave, ali pa preko natančne analize simptomov, ki jih morda doživljate.

2. Ciljana uporaba dopolnil: V primeru ugotovljenega pomanjkanja, lahko ciljno usmerjeno jemanje ustreznega dopolnila predstavlja učinkovito rešitev. To lahko vključuje nadomeščanje pomanjkljivega cinka, vitamina D ali drugih ključnih hranil, ki jih telo ne dobi dovolj skozi prehrano ali druge naravne poti.

3. Zdravilna vrednost brez pomanjkanja je malo verjetna ali nepotrebna: Če ni ugotovljenega pomanjkanja ali specifičnega zdravstvenega stanja, ki bi zahtevalo dodatno vnašanje, je jemanje prehranskih dopolnil verjetno odveč. Telo pri zdravem posamezniku lahko večino potrebnih snovi pridobi iz uravnotežene in raznolike prehrane, z rednim gibanjem in ustreznim načinom življenja.

Namesto obsežnega zalaganje telesa s kapsulami, bi se morali bolj posvetiti osnovnim stebrom zdravja: zadostnemu in kakovostnemu spancu, uravnoteženi prehrani, bogati z naravnimi hranili, ter učinkovitemu obvladovanju vsakodnevnega stresa. Te temeljne navade imajo mnogo bolj pomemben in dolgoročen vpliv na naše splošno dobro počutje in moč imunskega sistema kot katerakoli "magična" tableta. Članek na portalu Business Insider prav tako poudarja pomen teh temeljnih elementov za zdravje.

Prehranska dopolnila imajo lahko svojo vlogo v določenih specifičnih okoliščinah in za specifične potrebe, vendar pa nikakor ne smejo predstavljati osnovne ali celo glavne strategije za krepitev imunskega sistema ali ohranjanje zdravja. Če namreč zdrav življenjski slog s pravilno prehrano, gibanjem in skrbjo za psihično počutje gledamo kot zapleten, a hkrati dosegljiv načrt, je prav ta način življenja najboljši in najučinkovitejši "dodatek", v katerega se resnično splača vložiti svoj čas, trud in pozornost.

Viri: Michael Starnbach, Professor of Microbiology, Harvard Medical School: skeptičen do številnih dodatkov., Office of Dietary Supplements (NIH/ODS): viri vitaminov in mineralov, ko prehrana ne zadostuje, Dr. Zalan Alam, UK: osebna praksa z vitaminom D in cinkom.