Branislava Čilić, dr.med., specialistka družinske medicine, je za net.hr razkrila, kateri virusi na nas prežijo jeseni, kateri so 'najnevarnejši' in kako se lahko zaščitimo.

Do prihoda covida je bila situacija z virusi jeseni enostavnejša. Več kot 85 odstotkov okužb dihal so povzročili virusi, kot so rinovirusi, parainfluenca, reovirusi, virusi, ki povzročajo respiratorni virusni febrilni katar in številni drugi manj virulentni virusi, ki povzročajo prehlade. Od pojava virusa SARS-CoV-2 pa se je delež virusnih obolenj povečal v skupnem številu vseh okužb dihal, je povedala omenjena zdravnica za net.hr.

Od osebe do osebe je odvisno, kakšno imunsko stanje ima, ali denimo jemlje imunosupresivna zdravila zaradi imunološke bolezni in ali je oseba zaradi maligne bolezni na kemoterapiji, obsevanju in podobno.

Simptomi prehlada, ki je najpogostejša virusna okužba, so zamašen nos z bistrim vodenim izcedkom iz njega, ko je dihanje skozi nos oteženo, zato dihamo skozi usta, kar dodatno izsuši sluznico v ustih in poslabša simptome prehlada v obliki bolečega grla s kašljanjem in kihanjem ali brez, pojavi se tudi glavobol, temperatura pa je malo ali sploh ni povišana. Vse skupaj traja do sedem dni in ni potrebna dodatna terapija razen zdravljenja simptomov in mine samo od sebe.

Druga nekoliko resnejša virusna okužba je respiratorni virusni vročinski katar (RSV), katerega simptomi so povišana telesna temperatura, ki jo spremljajo drugi splošni simptomi: mrazenje, mrzlica, bolečine v mišicah, glavobol, splošna oslabelost in utrujenost s simptomi vnetja dihalnih poti.

Tretja virusna okužba, ki je nekoliko resnejša, je gripa (influenca), ki se pojavi nenadoma, bolnika položi v posteljo, temperatura telesa se zviša od 38 do 40 stopinj Celzija. Simptomi so: bolečina v celem telo, predvsem v nogah in rokah, križ, bolečina in pekoč občutek vzdolž celotne sluznice dihal, suh kašelj, a od tretjega dne naprej čist gost izpljunek.

Kdaj stopiti v stik z zdravnikom?

Pri prehladu vam praviloma ni treba k zdravniku, pomagate si lahko s pripravki, ki vam jih priporoča farmacevt.

Respiratorni virusni katar je bolezen, ki prav tako mine sama od sebe. Temperaturo znižujemo, ko preseže 38 stopinj Celzija, proti glavobolu in bolečinam v mišicah pa lahko vzamemo analgetike ter pijemo veliko tekočine.

Pri gripi je glede zdravljenja podobna situacija kot pri respiratornem virusnem katarju. Če se stanje poslabša, pričakujemo zaplete in to je razlog, da bolnik obišče zdravnika, sicer pa traja sedem dni in mine sama po sebi, zato bolnikom ni treba k družinskemu zdravniku.

Seveda, če menite in meni tako vaš zdravnik, da potrebujete bolniški stalež, le to uredite, poudarja omenjena zdravnica. 

Kako se zaščititi pred jesenskimi virozami?

Kašljamo in kihamo v robčke, ki jih po uporabi zavržemo, ali v roko, ki si jo nato umijemo. Enako se morate obnašati tudi pri zdravih osebah, predvsem v prisotnosti okužene osebe, pa je zaželeno nošenje mask za enkratno uporabo.

Zdravnica poudarja, da je za rizične skupine ljudi in posameznike, ki so najbolj na udaru, najbolj pomembna zaščita cepljenje za vse bolezni dihal, za katere obstaja cepivo. Zdravnica je še poudarila , da so najbolj ranljive skupine pred okužbo z jesenskimi virozami: dojenčki, nosečnice, starejši ljudje, ljudje s kroničnimi boleznimi, ljudje na imunosupresivni terapiji, kemoterapiji, biološki terapiji in ljudje s transplantacijami.

Vir: net.hr