Kako prepoznati prve znake oslabljenega imunskega sistema?

Imunski sistem deluje 24/7 in večino časa tega niti ne opazimo. Ko pa začne popuščati, telo pošilja drobne, a razpoznavne signale. Pred jesenjo – ko porastejo okužbe dihal in se navade malce poslabšajo – se splača znake prepoznati pravočasno in narediti nekaj pametnih korekcij.

V praksi ločimo med prehodno oslabelostjo (stres, premalo spanja, bolezen v ozadju) in imunokompromitiranostjo (npr. zaradi terapij ali primarne imunske motnje). 

Ponavljajoče, dolgotrajne ali neobičajno hude okužbe. Če so prehladi in vnetja pogosti, trajajo dlje ali zahtevajo močnejša zdravila kot običajno, je to klasičen vzorec. Podobno velja za "netipične" oziroma oportunistične okužbe. 

Počasno celjenje ran. Celjenje je orkestrirano z imunskimi celicami; ko obramba šepa, se drobne rane celijo bistveno dlje.

Prebavne težave in "nemiren" mikrobiom. Velik del imunskih celic živi v črevesju – ocene govorijo o približno 70–80 %. Neravnovesje mikrobiote se zato hitro pozna kot napenjanje, driske ali ponavljajoča nelagodja.

Ponavljajoče glivične okužbe (npr. ustna ali genitalna kandidoza). Slabša imunost (ali antibiotiki) poveča tveganje za kandidiazo; pri oslabljenih osebah so poteki težji ali vztrajnejši. 

Vztrajna, nepojasnjena utrujenost. Ni specifičen znak, je pa pogost spremljevalec, zlasti če ga poganja kronični stres ali slabo spanje (oba dokazano vplivata na imunske parametre). 

Kronično pomanjkanje spanja ali pa dolgotrajno povišana raven kortizola, ki ga pogosto imenujemo tudi "stresni hormon", lahko resno zatreta obrambne odzive telesa in s tem neločljivo spodbujata vnetne procese v organizmu. Klinični imunolog Leonard Calabrese, DO, poudarja ključno sporočilo za naše zdravje: ''Odstranjevanje ali spreminjanje različnih dejavnikov stresa v vašem življenju je nujno za zaščito in krepitev imunskega odziva. 

Gibanje. Redna in zmerna telesna aktivnost igra ključno vlogo pri izboljšanju t. i. "imunskega nadzora" – procesa, s katerim imunski sistem prepoznava in odstranjuje patogene. Tako študije na velikih populacijah kot tudi naključno kontrolirani poskusi (RCT-ji) nedvoumno kažejo, da redno gibanje znatno znižuje tveganje za razvoj akutnih okužb dihal, kar potrjujejo številne raziskave. 

Mikrobiom. Naše telo gosti neverjetno število mikroorganizmov, predvsem v črevesju, ki skupaj tvorijo črevesni mikrobiom. Ta kompleksna skupnost bakterij, gliv in virusov komunicira z lokalno imunostjo v črevesju ter tudi s sistemsko imunostjo po vsem telesu. Prehrana ima pri tem izjemno pomembno in neposredno vlogo, saj lahko z ustrezno izbiro živil konkretno vplivamo na sestavo in delovanje našega mikrobioma, kar posledično pozitivno vpliva na naš imunski sistem. 

Poleg že omenjenih dejavnikov, kot so kakovosten spanec, obvladovanje stresa, redna telesna aktivnost in skrb za zdrav mikrobiom, je za optimalno delovanje imunskega sistema pomembno tudi zagotoviti zadosten vnos ključnih hranil. Sem spadajo vitamini, kot so vitamin C, vitamin D in vitamini B-kompleksa, ter minerali, kot sta cink in selen. Te snovi delujejo kot kofaktorji v številnih encimskih reakcijah, ki podpirajo delovanje imunskih celic, pomagajo pri proizvodnji protiteles in ščitijo celice pred oksidativnim stresom. Prav tako je pomembno, da se izogibamo škodljivim vplivom, kot je pretirano uživanje alkohola, kajenje in nezdrava, visoko predelana hrana, saj ti dejavniki lahko negativno vplivajo na imunski odziv in povečajo dovzetnost za okužbe.

Krepitev imunskega sistema je ključnega pomena za ohranjanje zdravja in odpornosti proti boleznim. Dva stebra tega procesa sta spoštovanje higienskih standardov in ustrezna cepljenja. Medtem ko osnovne higienske navade, kot je redno in temeljito umivanje rok, zadostno prezračevanje prostorov ter ohranjanje higiene spanja, predstavljajo temelj naše prve obrambne linije, pa za specifična nalezljiva obolenja prav cepiva ponujajo najzanesljivejši način za dvig imunosti. Pomembno je razumeti, da gre za celosten pristop, kjer posamezni ukrepi delujejo sinergistično.

Optimalna količina spanja: 7–9 ur dnevno. Ključ do uspeha je doslednost v vzorcih spanja. Če se kljub upoštevanju teh smernic pojavljajo težave s spanjem, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč za diagnosticiranje in reševanje morebitnih motenj, kot je spalna apneja, ki lahko negativno vplivajo na splošno zdravje in imunski odziv.

Zmerna in redna telesna aktivnost. Vrste aktivnosti, kot so hitra hoja, kolesarjenje ali plavanje, izvajane večkrat tedensko, so izjemno koristne. Pri tem je pomembno, da se izogibamo pretiravanju ali "junačenju", saj lahko prekomerna vadba občasno celo oslabi imunski sistem. Cilj je vzdrževanje redne, zmerne aktivnosti. 

Celostni pristop k prehrani. Namesto iskanja posameznih "čudežnih" živil, se osredotočite na celoten prehranski vzorec. Kot poudarja revmatolog Robert H. Shmerling z Univerze Harvard, ni prepričljivih dokazov, da bi kateri koli specifičen produkt sam po sebi bistveno izboljšal imunsko funkcijo pri zdravih posameznikih. Predlagan je poudarek na uravnoteženih prehranskih vzorcih, kot je na primer mediteranska dieta, ki vključuje raznoliko paleto hranil, namesto osredotočanja na posamične "superhrane". 

Učinkovito obvladovanje stresa. Tehnike, kot so globoko dihanje, mindfulness (zavedna prisotnost) ter vzpostavitev stabilne dnevne rutine, lahko pomagajo zmanjšati negativne učinke stresa. Dolgotrajen ali kroničen stres lahko namreč pomembno oslabi delovanje imunskega sistema in poveča dovzetnost za okužbe. 

Upoštevanje priporočil glede telesne dejavnosti. Za odrasle je priporočljivo, da tedensko opravijo vsaj 150–300 minut zmerno intenzivne telesne aktivnosti. To lahko vključuje hitro hojo, ples ali vrtnarjenje, medtem ko je lahko 75–150 minut visoko intenzivne aktivnosti, kot je tek ali ekipni športi, prav tako koristno za kardiovaskularno zdravje in splošno odpornost.

Gradnja močnega imunskega sistema je dolgoročen proces, ki zahteva dosledno izvajanje zdravih navad. Poleg zgoraj omenjenih dejavnikov, kot so kakovosten spanec, redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana in obvladovanje stresa, je za optimalno delovanje imunskega sistema pomembno tudi izogibanje škodljivim razvadam, kot je kajenje in pretirano uživanje alkohola. Ti lahko neposredno škodijo imunskim celicam in zmanjšajo sposobnost telesa, da se bori proti okužbam. 

Prav tako je skrb za zadostno hidracijo z vodo bistvena, saj voda podpira številne telesne funkcije, vključno s transportom hranil in izločanjem odpadnih snovi. Za tiste, ki imajo diagnozo določenih kroničnih bolezni, je prav tako ključno redno spremljanje zdravstvenega stanja in upoštevanje navodil svojega zdravnika, saj nekatere bolezni in njihova zdravila lahko vplivajo na imunsko funkcijo.

Če imate pogoste ali neobičajno hude okužbe, ki se običajno selijo iz enega organa na drugega, ali pa opazite, da se te počasneje celijo, kot bi se morale, kar lahko kaže na oslabljen imunski odziv. Lahko se na primer zgodi, da pogosto prebolite okužbo dihal, a se bolezen nato nepričakovano ponovi ali se ne pozdravi do konca.

Če opažate vztrajna glivična vnetja, ki jih je težko odpraviti z običajnimi terapijami, ali pa netipične okužbe, ki jih povzročajo patogeni, ki sicer pri ljudeh z zdravim imunskim sistemom redko povzročajo težave. Primer takšnih so lahko na primer določene oblike kožnih okužb ali pljučnic.

Če število prehladov krepko presega običajnih 2–4 na leto ali pa se vas praktično vsak virus "prime" in kljub splošno priznanim ukrepom traja nenavadno dolgo, da se pozdravite. V tem primeru bi lahko vaš imunski sistem težje prepoznaval in se učinkovito odzival na različne povzročitelje bolezni.

Pogosti ali ponavljajoči se znaki oslabljenega imunskega sistema so pogosto posledica nečesa bolj osnovnega, kar je povezano z vašim življenjskim slogom ali zdravstvenim stanjem:

- premalo (in razdrobljen) spanec, ki ovira obnovo telesa in delovanje imunskih celic;

- visok in neobvladan kronični stres, ki vpliva na hormonsko ravnovesje in lahko zavre imunski odziv;

- premalo redne telesne aktivnosti, ki lahko med drugim vpliva na cirkulacijo imunskih celic po telesu;

- porušen črevesni mikrobiom, saj večina imunskih celic izvira iz črevesja in je tam odvisna od zdravega okolja;

- osnovna avtoimunska bolezen ali terapija (na primer kemoterapija ali imunosupresivi), ki specifično oslabi ali zavira imunsko obrambo vašega telesa, zaradi česar je bolj dovzetno za okužbe.

Pomanjkanje spanja, kot smo omenili, močno vpliva na celostno delovanje telesa, vključno z imunskim sistemom. Med spanjem se celice obnovijo, pride do celičnega "vzdrževanja" in krepitve imunskih odzivov. Kronično pomanjkanje kakovostnega spanca vodi v povečano vnetje v telesu in slabše delovanje naravne odpornosti, kar posameznika bolj izpostavi razvoju okužb. Podobno vpliva tudi dolgotrajno izpostavljenost stresu, saj stalno povišane ravni stresnih hormonov, kot je kortizol, zavirajo sposobnost telesa, da se učinkovito bori proti patogenom.

Pomembna je tudi uravnotežena prehrana, bogata z vitamini in minerali, ki so ključni za pravilno delovanje imunskih celic, kot so vitamini C in D, ter cink in selen. Če imunski sistem ne prejema dovolj hranil, ne more optimalno opravljati svojih nalog za obrambo telesa. Prav tako je sodobni način življenja pogosto povezan s porušenim ravnovesjem črevesne flore (mikrobioma), ki igra izredno pomembno vlogo pri uravnavanju imunskega sistema. Zdrav mikrobiom omogoča boljšo odpornost na okužbe, medtem ko disbioza ali neravnovesje lahko vodi v sistemsko vnetje in povečano dovzetnost za bolezni.

Viri: Cleveland Clinic, Yale Medicine, Harvard Health Publishing, CDC/NIOSH, Immune Deficiency Foundation, Mayo Clinic, InformedHealth, Wiertsema SP et al., CDC, WHO, Nieman DC, 2018; Chubak J et al., 2006, Cleveland Clinic.