Sezona prehladov in gripe se pogosto pojavi vzporedno z začetkom novega šolskega leta, a ne zato, ker bi bile šole izvor virusov in okužb, temveč preprosto zaradi dejstva, da se začnemo ljudje s prihodom hladnejših dni in pričetkom pouka več zadrževati v zaprtih prostorih, kar poveča možnost za prenos virusov. Okužbe se namreč prenašajo neposredno, ko denimo oboleli kihne ali kašlja, nastavi roko pred usta, si je ne opere ali obriše ter nato z njo prime svinčnik, knjigo, skodelico ali kak drug predmet, ki ga za njim uporabi zdrav posameznik.
Virus se lahko prenaša tudi kapljično, to je z večjimi delci izločkov zgornjih dihal, ki pridejo v zrak s kihanjem ali kašljanjem ter se usedejo na kožo ljudi v istem okolju, ti pa jih nato z rokami prenesejo v nos ali usta. Na predmetih lahko virusi preživijo tudi več ur, zato lahko en oboleli na ta način okuži vse, ki se dalj časa zadržujejo v istem prostoru, in to je glavni razlog, zakaj se okužbe po navadi najhitreje in najlažje prenašajo v vrtcih in šolah, od koder nato potujejo še v družinsko okolje, ki je ob turobnem vremenu in kratkih dnevih prav tako bolj ali manj omejeno na notranje prostore.
Kdaj gre za prehlad in kdaj za gripo?
Prvi znak prehlada je običajno slabo počutje, pojavita se izcedek iz nosu in kašelj. A ti simptomi so značilni tudi za njegovo 'sestrično' gripo, ki jo prav tako povzroča virus, le da je ta druge vrste. Kako torej vedeti, ali imamo opravka z enim ali drugim virusnim obolenjem? V prvi fazi bolezni je to zelo težko ugotoviti, a če med simptomi že v zgodnjem začetku ni vročine, je precej verjetneje, da gre za prehlad. Povzroči ga lahko namreč več kot 200 različnih virusov, ki napadejo sluznice dihal. Na sluznici nosu in žrelnice se virus razmnožuje, ter vstopa v celice, kjer sproži vnetno reakcijo, zaradi katere se postopoma začnejo pojavljati značilni simptomi: zamašen nos, boleče žrelo, hripav glas in suh kašelj.
Gripa, ki jo povzroča virus influence tipa A in B, pa po drugi strani svoj prihod najavi veliko bolj pompozno: nastopi nenadno, telesna temperatura je zvišana nad 38 stopinj Celzija, prisotni so še močan glavobol, vnetje oči, suh kašelj in hude bolečine v mišicah in sklepih. Praviloma prizadene nos, žrelo in pljuča, zaradi izjemno visoke stopnje nalezljivosti pa poteka v obliki večjih ali manjših epidemij, večinoma v zimskih mesecih.
Rešitev so pripravki za lajšanje simptomov
Tako prehlad kot tudi lažji potek gripe zdravimo simptomatsko. V splošnem lahko izbiramo med kombiniranimi ali samostojnimi pripravki za lajšanje simptomov. Samostojni pripravki so na primer pršila za nos, sirup proti kašlju ali tablete proti vnetemu grlu. A ker pri prehladu in gripi običajno trpimo za več simptomi hkrati, je smiselna uporaba kombiniranih pripravkov, ki delujejo proti več simptomom hkrati in zagotavljajo hitro olajšanje. Poleg tega so priporočljivi počitek, pitje večjih količin tekočine in uživanje vitamina C. Na tem mestu vam lahko na pomoč priskoči neustrašni vitez posebne sorte Aspi, ki se uspešno bori proti več simptomom hkrati. Kako? S šumečo tableto Aspirin Plus C, ki vsebuje acetilsalicilno in askorbinsko kislino, zato hkrati lajša bolečino, znižuje vročino in spodbuja imunski sistem organizma.
Askorbinska kislina (vitamin C) je v vodi topen vitamin in sodeluje pri zaščiti organizma. Deluje na imunski odziv organizma, predvsem zaradi antioksidativnih lastnosti. Antioksidanti, kot je vitamin C, zavirajo oksidacijske procese v telesu, ki lahko sicer povzročijo škodo. Ta zaščitni učinek vitamina C je eden od razlogov, zakaj je Aspirin Plus C v primerjavi z navadnim Aspirinom nežnejši do želodca. Šumeča tableta se raztopi v kozarcu tekočine in omogoči hitrejšo absorpcijo v telesu ter omili simptome prehlada in gripe.
Poleg tega je v času bolezni izjemnega pomena hidracija, zato šteje vsak kozarec tekočine. Zapomniti pa si velja še nekaj: misel, da gre samo za prehlad, je v času, ko vam lije iz nosu in bi razbolelo glavo najraje porinili v pesek, povsem neprimerna. Prehlad je ena najpogostejših človeških bolezni. Ni dobra ideja, da bi se z okužbo, podobno gripi, odvlekli v službo ali se celo ukvarjali s športom. Vaš prehlad se lahko namreč podaljša in ima lahko tudi dolgoročne posledice na vaše zdravje.
Zakaj je dobro poznati razlike med prehladom in gripo?
Zmožnost razlikovanja med gripo in prehladom je zelo koristna, saj se bolezni kažeta z različno jakostjo. Značilni simptomi prehlada so na primer običajno manj izraziti, krajše je tudi trajanje bolezni – približno teden dni, čeprav lahko kašelj ostane prisoten tudi dlje, vendar pa ni več nevaren za zdravje okolice. Kot zaplet prehlada ali gripe se lahko pojavi vnetje sinusov ali srednjega ušesa, praviloma pa zdravniška pomoč ni potrebna.
Po drugi strani ima gripa pogosto težji potek, ki lahko pomeni večjo obremenitev za telo. Običajno po treh do štirih dneh nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje se lahko vlečeta tudi do tri tedne. V nasprotju s prehladom, ki velja za okužbo zgornjih dihal, lahko gripa povzroči tudi okužbe spodnjih dihal, med katerimi je najpogostejša pljučnica, in včasih je potrebna zdravniška pomoč ali celo hospitalizacija.
A ko gripo enkrat prebolimo, je naš organizem običajno sposoben s protitelesi nekaj tednov ali mesecev ščititi telo pred novo okužbo, česar pa ne moremo reči za prehlad. Tega namreč povzroča tako veliko število virusov, da lahko že nekaj dni po prestani bolezni ta znova izbruhne, zato je zaradi prehlada več odsotnosti z dela in od pouka kot zaradi vseh ostalih bolezni skupaj. Odrasli v povprečju zbolijo od 2- do 4-krat na leto, otroci pa tudi 8-krat in več.
Sponzorirana vsebina
CH-20211116-39
