Okužbe in bakterije, ki so več kot osemdeset let nazaj še privedle človeka do mogočega smrtnega izida, so danes ozdravljive s pomočjo antibiotikov. Medtem ko antibiotiki poskrbijo za uničenje določenih škodljivih bakterij, pa ravno tako lahko odstranijo tudi tiste pozitivne. Posledica tega se kaže kot porušeno ravnovesje črevesne flore, zato se pogosto pokažejo neželeni stranski učinki.

 Zakaj je pomembno ravnovesje črevesne flore?

V človeškem prebavnem sistemu se nahajajo bilijoni bakterij, ki morajo biti v ravnovesju, da bi človek ohranil zdravje. Doc. dr. sc. Ivana Mikolašević iz Zavoda za gastroenterologijo v KBC Rijeka na Hrvaškem je za Miss7Zdrava razložila, da smo danes seznanjeni s tem, da človekov imunski sistem v 70 odstotkih temelji na prebavnem sistemu. Zato je logično, da je zdrava črevesna mikroflora nujno potrebna za dobro in zdravo stanje našega imunskega sistema.

V črevesni mikroflori živi ogromno bakterij, ki pa so lahko škodljive ali koristne. Kadar so koristne bakterije v večjem številu kot škodljive, je v prebavnem sistemu vzpostavljeno zdravo ravnovesje. Če pa se zaradi določenega razloga zgodi, da se število koristnih bakterij zmanjša toliko, da škodljive bakterije prevladujejo, pa nastane problem in v tem primeru govorimo o porušeni črevesni mikroflori.

Poleg antibiotikov lahko ravnovesje črevesne mikroflore porušijo tudi prekomerno pitje alkohola, sprememba v običajnem načinu prehrane ali izpostavljenost toksinom. Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, povzročijo pa lahko težave, kot so zaprtje, hemoroidi, ulcerativni kolitis, rak na črevesju, Chronova bolezen itd.

Vpliv antibiotikov na prebavo

"Antibiotiki poleg tistih škodljivih bakterij, uničujejo tudi koristne bakterije, ki pripomorejo k boljši prebavi, začenši s tistimi bakterijami, ki se nahajajo v naši ustni votlini," je poudarila dr. Mikolašević. Zaradi tega se pogosto pojavijo neželeni stranski učinki, kot so zaprtje, driska, glivična vnetja, mogoč pa je tudi nastanek sekundarne bakterijske okužbe, ki nastane med zdravljenjem tiste predhodne okužbe. "Najpogosteje nastopi driska v blagi obliki in kmalu po prenehanju jemanja antibiotikov tudi izzveni, včasih pa lahko povzroči vnetje črevesja," je dodala gastroenterologinja.

Ravno zato ni priporočljivo pogosto jemanje antibiotikov. Vendar pa je globalna raziskava, ki sta jo izvedli univerzi John Hopkins in Princeton ter Center za dinamiko bolezni, pokazala, da nekateri zdravniki splošne medicine predpisujejo antibiotike tudi, kadar to ni nujno potrebno, kar je zaskrbljujoč podatek. Prodaja antibiotikov naj bi se v obdobju med 2005 in 2015 letom zvišala za kar 65 odstotkov.

Kako blažiti neželene stranske učinke?

Ob jemanju antibiotika je priporočljivo tudi hkratno jemanje probiotikov, ki lahko preprečujejo nelagodne stranske učinke, je potrdila dr. Mikolaševićeva. Pojasnjuje, da so probiotiki koncentrirana dopolnitev koristnih bakterij, dostopni pa so v kapsulah ali tekoči obliki. Vsebujejo pa jih tudi nekateri jogurti. Poleg prehranskih dopolnil pa koristne bakterije vsebujejo tudi:

– kefir in jogurt,
– kisle kumare,
– kislo zelje,
– zelene olive.

Katerih živil pa ni priporočljivo uživati med jemanjem antibiotikov?

Poleg tega, da med jemanjem antibiotikov ne smete posegati po alkoholnih pijačah, obstaja še nekaj takšnih živil, ki jih ni priporočljivo uživati v tem času. Precej kisla živila, kot so citrusni sokovi (limonada, pomarančni sok), gazirane pijače, čokolada ter produkti, ki temeljijo na paradižnikovi vsebnosti, lahko vplivajo na slabšo absorbcijo antibiotikov. Tudi hrana z visoko vsebnostjo rastlinskih vlaknin lahko vpliva na slabše delovanje antibiotikov. Ravno tako jemanje magnezija, kalcij, ki ga vsebujejo mleko in mlečni proizvodi, pa lahko delovanje antibiotikov celo blokira. Na drugi strani pa so za njihovo učinkovito delovanje priporočljivi jogurt, listnata zelenjava ter kislo zelje. Kislo zelje, ki je fermentirano v lastnem soku, je pravzaprav lahko učinkovit probiotik, ki blagodejno deluje tudi na tanko črevo.