Odkritje 'mladega imunskega sistema' in avtoimunske bolezni

Raziskave na področju gerontologije in imunologije so prišle do fascinantnega odkritja, ki osvetljuje zapleteno razmerje med dolgoživostjo in delovanjem imunskega sistema. Poročilo ameriških raziskovalcev razkriva prisotnost specializiranih belih krvnih celic, imenovanih matične celice T (stem-like T cells), pri posameznikih, starejših od 60 let. Te celice, ki so jih poimenovali tudi 'pomladitvena fontana imunskega sistema', naj bi bile odgovorne za vitalnost in povečano mišično maso, kar nekaterim omogoča izjemno vitalnost tudi v poznih letih. 

Ugotovitve pa s seboj prinašajo tudi pomemben paradoks: povečano nagnjenost k avtoimunskim boleznim. To odpira kompleksna vprašanja o kompromisih pri podaljševanju življenjske dobe in poudarja, da bi 'imunska mladost' lahko imela svojo ceno, kar terja nadaljnje raziskave in razumevanje za razvoj bolj celovitih strategij za zdravo staranje. Klinični podatki iz klinike Mayo v Minnesoti, kjer so proučevali bolnike, kažejo na nujnost obravnave obeh strani tega fenomena.

Podrobne raziskave, ki so vključevale več kot 100 starejših odraslih in jih je izvedla skupina raziskovalcev iz ZDA, so potrdile obstoj specifičnih matičnih spominskih celic T (TSL – stem-like memory T cells). Te celice so ključne za vzdrževanje in obnovo vitalnih telesnih funkcij, kar pojasnjuje opazovano povečano mišično maso in splošno vitalnost pri obravnavanih osebah. 

Študija je pokazala, da so posamezniki s temi celicami, ki ohranjajo morfološke in funkcionalne značilnosti mladih imunskih sistemov, kljub visoki starosti ohranjali impresivno imunsko odzivnost in odpornost. Mehanizmi vključujejo izboljšano produkcijo citokinov, robustnejši celični odgovor na patogene in bolj učinkovito vzdrževanje tkivne homeostaze, kar jim omogoča izjemen obseg zdravstvene vzdržljivosti. Rezultati, objavljeni v reviji Nature Aging, predstavljajo pomemben napredek v razumevanju biologije dolgoživosti in odpirajo nova področja za nadaljnje preiskave na celični ravni.

Paradoks teh ugodnosti pa se kaže v povečani nagnjenosti k avtoimunskim boleznim. Avtoimunost se pojavi, ko imunski sistem pomotoma napade zdrava tkiva in organe lastnega telesa, namesto da bi jih branil. Dr. Cornelia Weyand, revmatologinja in specialistka za delovanje imunskih celic na kliniki Mayo v Minnesoti ter soavtorica študije, je poudarila: "Ugotovili smo, da imajo ti bolniki zelo mlad imunski sistem, čeprav so v šestdesetih in sedemdesetih letih. Vendar je cena, ki jo plačajo za to, avtoimunost." 

Študija je sledila 100 bolnikom, starejšim od 60 let, ki so prejemali zdravljenje za velikocelični arteritis – avtoimunsko bolezen, ki prizadene arterije, vključno z aorto. Pri teh bolnikih so matične celice T našli v prizadetih tkivih, opazili pa so tudi nepravilno delovanje t. i. imunskih kontrolnih točk, ki običajno regulirajo imunski sistem in preprečujejo takšne napade. To kaže na kompleksen preplet genetskih, celičnih in regulatornih dejavnikov, ki določajo izid imunskega staranja. Dr. Jörg Goronzy, imunolog in soavtor, je dodal: "V nasprotju s tem, kar bi si kdo mislil, so prednosti tudi pri imunskem sistemu, ki se stara v tandemu s telesom." Poudaril je, da moramo upoštevati ceno imunske mladosti, ki je lahko avtoimunska bolezen, in to nas sili k bolj preudarnemu pristopu k pomlajevalnim terapijam.

Raziskovalna skupina je že začela z razvojem novih diagnostičnih testov. Ti testi so namenjeni identifikaciji posameznikov – tako bolnikov kot zdravih oseb – ki imajo visoko število teh imunskih matičnih celic. Cilj je ugotoviti njihovo predispozicijo za razvoj avtoimunskih bolezni kasneje v življenju. To bo omogočilo zgodnejše prepoznavanje tveganja in potencialno preventivno ukrepanje, kar je ključno za individualizirano medicino prihodnosti. Poleg neposrednih imunoloških ugotovitev se razpravlja tudi o širših demografskih trendih. 

Napovedi za leto 2050 kažejo, da se bo svetovna povprečna pričakovana življenjska doba povišala za skoraj pet let, pri čemer naj bi moški v povprečju doživeli 76 let, ženske pa nad 80. To povišanje je v veliki meri posledica izboljšanja javnozdravstvenih ukrepov, ki uspešno preprečujejo in izboljšujejo stopnjo preživetja pri boleznih srca in ožilja, prehranskih boleznih ter materinskih in neonatalnih okužbah. Ti trendi predstavljajo izjemno priložnost za celovito obvladovanje metabolnih in prehranskih dejavnikov tveganja, kot sta visok krvni tlak in indeks telesne mase, s ciljem optimizacije javnega zdravja in kakovosti življenja.

Poleg specifičnih imunoloških dejavnikov so pomembni tudi širši socio-psihološki in življenjski slog, ki prispevajo k dolgoživosti. Ethel Caterham iz Surreyja, rojena 21. avgusta 1909, ki je trenutno najstarejša živeča oseba na svetu pri 115 letih, svojo dolgoživost pripisuje "nikoli prepiranju, poslušanju in delanju, kar ji je všeč." Ta opazovanja se ujemajo z ugotovitvami strokovnjakov, ki preučujejo stoletnike in t. i. "modre cone" (Blue Zones) – območja po svetu, kjer ljudje redno dosegajo 100 in več let. Ključni elementi teh območij so redna telesna aktivnost, vera, ljubezen, skupnost in občutek namena. 

Študije so dosledno pokazale, da osamljenost predstavlja toksično okolje za zdravje, medtem ko socialna povezanost in smisel življenja pomembno krepita odpornost in podaljšujeta življenjsko dobo. Ohranjanje aktivnega življenjskega sloga, tudi v obliki vsakodnevne hoje, je dokazano učinkovit dejavnik za izboljšanje dolgoživosti. Primer Francozinje Jeanne Louise Calment, ki je živela izjemnih 122 let in 164 dni, pa potrjuje izjemne meje človeške življenjske dobe in nas navdihuje k raziskovanju potencialov, ki jih prinaša kombinacija bioloških dejavnikov in življenjskega sloga.

Razumevanje kompleksnosti delovanja imunskega sistema v procesu staranja in prepleta med specifičnimi celičnimi mehanizmi ter širokim spektrom življenjskega sloga je ključnega pomena za oblikovanje učinkovitih strategij za zdravo staranje in podaljšanje kakovostnega življenja. Čeprav 'imunska mladost' obljublja vitalnost, se mora zavedanje o morebitnem tveganju avtoimunosti, ki ga nosijo matične celice T, nujno integrirati v prihodnje medicinske prakse. Razvoj diagnostičnih orodij bo omogočal personaliziran pristop, ki bo združeval napredno genetsko in imunološko spoznanje s pomenom javnozdravstvenih ukrepov in pozitivnih življenjskih navad. V končni analizi stremimo k podaljšanju ne zgolj količine, temveč predvsem kakovosti življenja znotraj etičnih in zdravstvenih meja in tako prispevamo k celovitemu izboljšanju človekovega blagostanja v poznih letih.

Vir: Daily Mail