Protitelesa so beljakovine v telesu, ki se borijo proti boleznim in igrajo ključno vlogo v imunskem sistemu. Protitelesa prepoznajo infektivne vsiljivce, kot so bakterije in virusi, ter pomagajo telesu, da jih odstrani.

Razvijejo se kot odgovor na okužbo ali pa v telo vstopijo pasivno s cepljenjem. Protitelesa imenujemo tudi imunoglobulini. Vendar pa niso vsa protitelesa imunoglobulini, tako kot niso vsi imunoglobulini protitelesa.

Bele krvne celice, imenovane plazemske celice, med potekom okužbe proizvajajo protitelesa. Ena plazemska celica lahko izloči od več sto do tisoč protiteles na sekundo, da ustvari močan imunski odziv.

Kako so videti protitelesa?

Protitelesa so proteini v obliki črke Y. Osnova protitelesa (navpični krak črke Y) mu pomaga pri komunikaciji z drugimi komponentami imunskega sistema. Konici protitelesa se lahko vežeta na tuje napadalce. Ti vsiljivci, v celoti ali delno, se imenujejo antigeni.

Kako delujejo?

Potem ko se imunski sistem spopade z antigenom in ga odstrani, ustvari spominske celice, ki proizvajajo protitelesa in ostanejo aktivne v telesu še dolgo po okrevanju. Te spominske celice zagotavljajo, da telo ostane bolje pripravljeno s hitrejšim imunskim odzivom, če je še kdaj izpostavljeno istemu antigenu.

Trajanje imunosti protiteles se razlikuje od osebe do osebe in od bolezni do bolezni. 

Vrste in lokacija protiteles

Obstaja 5 klasifikacij protiteles, od katerih vsaka temelji na strukturi in lokaciji protiteles v telesu.

Imunoglobulin G (IgG)

IgG je najmanjše in najpogostejše protitelo v sistemu, sestavljeno iz približno 80 % imunoglobulinov. Je edino protitelo, ki lahko potuje preko placente od staršev do ploda. To zagotavlja naravno pasivno imunost ploda.

IgG je splošno protitelo, ki ščiti pred povzročitelji okužb, ki so aktivni v krvi in tkivih. Ima ključno vlogo pri vzpostavljanju imunosti po okužbi.

Imunoglobulin A (IgA)

IgA je drugo najpogostejše protitelo, ki predstavlja približno 10–15 % imunoglobulinov. Običajno je prisoten v telesnih izločkih, kot so kolostrum, slina, znoj in solze.

IgA deluje kot prva obrambna linija za površine sluznice, ki pridejo v stik z antigenom. Preprečuje pritrditev bakterij in virusov na epitelne celice telesa. IgA deluje tudi tako, da nevtralizira bakterijske toksine in viruse.

Imunoglobulin M (IgM)

IgM je največje protitelo po velikosti, vendar predstavlja le 10 % vseh imunoglobulinov. Sorazmerno težje je od drugih protiteles.

IgM je najzgodnejše protitelo, ki ga plod proizvede pred rojstvom. V veliki meri je prisoten v intravaskularnem prostoru in je odgovoren za zaščito pred okužbo krvi.

Imunoglobulin D (IgD)

IgD je manj razumljen v primerjavi z drugimi imunoglobulini. Prisoten je v tkivih, ki obdajajo prsni koš in trebuh. Čeprav vloga IgD pri imunskem odzivu ni jasna, je študija EU leta 2015 pokazala visoke ravni IgD pri ljudeh z vnetnimi avtoimunskimi boleznimi, kot je sistemski eritematozni lupus.

Druga študija iz leta 2016 je pokazala povišane ravni IgD pri ljudeh z revmatoidnim artritisom. Kljub temu morajo raziskovalci še naprej raziskovati povezavo med IgD, imunostjo in vnetjem.

Imunoglobulin E (IgE)

IgE je najmanj zastopano protitelo v sistemu, prisotno v sledovih v serumu. Raven IgE se poveča, ko telo reagira na cvetni prah, živalski prhljaj in spore gliv. V velikih količinah je prisoten pri ljudeh z astmo, senenim nahodom in ekcemom.

IgE se razvije v sluznicah dihalnih in črevesnih poti. Prav tako ima vlogo pri vnetnih reakcijah, preobčutljivosti in okužbah s helminti.

Protitelesa proti antigenom

Zaradi njihove medsebojne povezanosti z boleznijo raziskovalci pogosto razpravljajo o protitelesih v kontekstu antigenov. Vendar sta si v svoji sestavi in obnašanju izrazita nasprotja.

Protitelo je beljakovina, ki se razvije kot odgovor na tujega napadalca (antigen). Antigen je lahko beljakovina, lipid, ogljikov hidrat ali nukleinska kislina.

Protitelesa so bistvena sestavina imunskega odziva in ščitijo pred boleznimi, medtem ko antigeni običajno povzročijo škodljiv odziv telesa ali alergijsko reakcijo.

Druga ključna razlika med protitelesi in antigeni je v njihovem kraju izvora. Protitelo se razvije v telesu, medtem ko so antigeni telesu tujek in imajo zunanji izvor.

Medtem ko protitelesa ostanejo v telesu nekaj tednov do let po okužbi, se antigeni hitro nevtralizirajo ali odstranijo, da se prepreči ali zadrži okužbe.

Kaj je test protiteles?

Test protiteles ali serološki test meri raven protiteles v krvi. To kaže na nedavno ali preteklo okužbo. Zdravnik osebi odvzame majhno količino krvi iz roke ali opravi vbod v prst. Nato analizirajo vzorec krvi, da določijo raven protiteles. 

Rezultati testa protiteles lahko ponudijo več vpogledov, vključno z:

- prisotnostjo okužbe v preteklosti,

- potrebo po poživitvenem cepivu,

- združljivostjo organov, tkiv in tekočin za presaditev,

- stopnjo imunskega odziva na lastna tkiva telesa (v primeru avtoimunskih bolezni).

Negativen test na protitelesa pomaga pri izključitvi nekaterih okužb.

Ena od glavnih pomanjkljivosti testa protiteles je njegova nezmožnost diagnosticiranja trenutne okužbe. To je zato, ker lahko traja približno 1–3 tedne po okužbi, preden so protitelesa zaznavna v diagnostičnem testu.

Protitelesa igrajo pomembno zaščitno vlogo v boju telesa proti boleznim. Prepoznavajo, označujejo in odstranijo tuje vsiljivce, kot so bakterije in virusi, same ali z drugimi imunskimi celicami. Prisotnost protiteles v krvi kaže na nedavno ali preteklo okužbo.

Ravni protiteles kažejo tudi moč imunskega odziva na okužbo ali avtoimunsko bolezen.

Potekajo raziskave za preučevanje in oblikovanje protiteles, ki lahko izboljšajo diagnozo in zdravljenje različnih bolezni.

Vir: medicalnewstoday