Obrambni sistem našega telesa je zapleten mehanizem, ki nas brani pred škodljivimi bakterijami, virusi, glivicami in paraziti, ki bi utegnili povzročiti različna bolezenska stanja. Njegovo delovanje je odvisno od tega, kako dobri sta naša prirojena in pridobljena imunost. Prirojena imunost je tista, ki jo podedujemo od staršev in je aktivna vse od rojstva, pridobljeno imunost pa gradimo tekom življenja in jo nadgradimo ob vsaki novi izpostavljenosti škodljivim organizmom. Prav pridobljeni imunosti se lahko zahvalimo, da proti nekaterim prebolelim virusom ostanemo odporni vse življenje.
Pandemija pomanjkanja vitamina D
Pomemben dejavnik pri krepitvi odpornosti je med drugim tudi vitamin D – edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede samo, saj se pod vplivom sončnih žarkov tvori v koži, ko je ta med 10. in 16. uro vsaj približno 15 minut izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi (UVB-žarkom). Te je na območju Slovenije med aprilom in septembrom dovolj, da se v telesu lahko tvori priporočeni dnevni odmerek, to je 1000 mednarodnih enot (ME). Jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, ko je sonce šibkejše in se UVB-žarki ne približajo pravemu kotu, pa se vitamin D ne more tvoriti, zato ga moramo ustrezno nadomeščati.
Pomanjkanje vitamina D je sicer globalni zdravstveni problem, saj se pojavlja pri ljudeh vseh starosti ne glede na državo in celino. Zdravstveni strokovnjaki ocenjujejo, da se svet že desetletja sooča s pandemijo pomanjkanja vitamina D, ki je posledica premajhne izpostavljenosti soncu zaradi območja bivanja in sodobnega življenjskega sloga (delo in življenje v zaprtih prostorih). Tudi v Sloveniji je zgodba podobna. Potem ko je bilo lani ugotovljeno, da v jesensko-zimskem obdobju približno 80 odstotkom odraslih prebivalcev Slovenije primanjkuje vitamina D, je to področje dodatno osvetlila nova raziskava. Pokazala je, da Slovenci s hrano zaužijemo manj kot 3 µg vitamina D, kar je le 15 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa.
Enostavno in varno do vitamina D
Pomanjkanje lahko nadomestimo z jemanjem izdelkov, ki vsebujejo vitamin D, to je z zdravili na recept ali brez recepta in prehranskimi dopolnili. Zaradi novih spoznanj o vitaminu D je trg preplavljen z najrazličnejšimi izdelki, ki ga vsebujejo. Pomembno je, da izberemo takega, ki mu lahko zaupamo zaradi kakovosti, varnosti in učinkovitosti. Za samozdravljenje je na voljo zdravilo VITAMIN D3 Krka, ki preprečuje pomanjkanje vitamina D pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starejših od 6 let. Na voljo je v lekarnah brez recepta v obliki tablet, ki vsebujejo 1000 i. e. (25 µg) holekalciferola (vitamina D3).
Ker je učinkovina izjemno občutljiva za zunanje dejavnike, zlasti svetlobo, vlago in kisik, je pomembna prednost zdravila VITAMIN D3 Krka njena visoka stabilnost, ki jo zagotavljajo stabilizirana oblika vitamina D3, prilagojen tehnološki postopek in visokokakovostni aluminijasti pretisni omoti. Jemanje zdravila VITAMIN D3 Krka je enostavno, tableta je prijetnega nevtralnega okusa. Zdravilo ne vsebuje konzervansov, barvil, arom in glutena ter je primerno tudi za vegetarijance. V pakiranju je 30 oziroma 60 tablet.
Zakaj naše telo nujno potrebuje vitamin D?
Vitamin D v našem telesu deluje kot hormon in vpliva na številne življenjsko pomembne funkcije.
Čeprav ni čudežno zdravilo, pomembno vpliva na naravno odpornost in jo močno okrepi za boj proti bakterijam in virusom, zlasti proti akutnim boleznim dihal tudi SARS-CoV-2. Strokovnjaki opozarjajo, da se huda oblika covida-19 pogosteje razvije pri tistih, ki imajo pomanjkanje oziroma hudo pomanjkanje vitamina D. Ko virus vdre v telo, mora biti naravna odpornost namreč pripravljena na njegovo odstranitev, sicer je razmnoževalna faza virusa obsežnejša, virusno breme se poveča, potek bolezni pa je posledično hujši. Vitamin D sicer poleg naravne vpliva tudi na pridobljeno odpornost, in sicer ublaži pretiran imunski odziv in tako zmanjša t. i. citokinski vihar, ki je lahko usoden, na primer za bolnike s covidom-19.
A imunski sistem ni edina skrb vitamina D. Zadolžen je za ohranjanje ravnovesja kalcija in fosforja v telesu. To pomeni, da spodbuja absorpcijo kalcija in fosforja in s tem zagotavlja mineralizacijo kosti. Če ga ni dovolj, pri otrocih v obdobju rasti in razvoja povzroča rahitis, pri odraslih in starejših pa osteomalacijo in osteoporozo. Prav tako skrbi za optimalno delovanje skeletnega mišičevja in pomembno vpliva na razvoj, delovanje in ohranjanje mišičnih vlaken. Ob tem pomembno vpliva tudi na ženske in moške spolne hormone, pri moških pa celo značilno zvišuje nivo testosterona. Ugodno vpliva na psihično stanje in zmanjša tveganje za anksioznost ter depresijo, zato nikakor ne smemo zanemariti njegovih vplivov na zdravje in počutje.
Zaradi nezdravega življenjskega sloga, premalo gibanja v naravi in redke izpostavljenosti sončnim žarkom, ki omogočajo nastajanje dovolj velike količine vitamina D v telesu, se pri številnih ljudeh pojavlja veliko tveganje za pomanjkanje tega vitamina. V to tako imenovano rizično skupino sodijo tisti, ki večino dneva preživijo v notranjosti stavb in so malo izpostavljeni sončnim žarkom ter nosečnice, doječe mamice in dojenčki. Prav tako so tveganjem za pomanjkanje vitamina D izpostavljeni ljudje, ki se prehranjujejo z živili z malo vitamina D, posamezniki s kroničnimi jetrnimi, črevesnimi ali ledvičnimi boleznimi, tisti, ki jemljejo določena zdravila (npr. antiepileptike, glukokortikoide) ter ljudje s temnejšo poltjo, težavami zaradi debelosti, starejši od 65 let, pa tudi kadilci.
Vse omenjene skupine morajo zato biti še posebej pozorne na simptome, kot so krhke kosti, težave z zobmi, oslabitev mišic, občutek izčrpanosti, motnje spanja in dovzetnost za okužbe, ki so glavni pokazatelj, da telesu primanjkuje vitamina D. Čeprav se morda zdi, da so težave zanemarljive, pa imajo lahko na dolgi rok hude posledice, zato je potrebno telesu vselej zagotoviti ustrezno oskrbo s sončnim vitaminom.Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Sponzorirana objava
1. Hribar in sod. Vitamin D Intake in Slovenian Adolescents, Adults, and the Elderly Population. Nutrients 2021, 13(10), 3528; https://doi.org/10.3390/nu13103528