Astmatični napad ni le težava v pljučih, temveč posledica širšega odziva telesa. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje s hudo obliko astme spremembe v celicah po celotnem telesu, vključno s krvjo, vranico in črevesjem. Imunski sistem se napačno odziva, kar se na koncu kaže kot hudo pomanjkanje zraka, čeprav hrana sama po sebi napadov ne povzroča.

Ključni dokaz: protitelesa IgE in njihova razširjenost
Raziskovalci so pri pregledu darovalcev opazili skupen imenovalec: visoko koncentracijo protiteles IgE. Ta protitelesa so običajno vpletena v alergijske reakcije na cvetni prah ali pršice, vendar pri usodnih primerih astme postanejo nekakšen motor za napačne odločitve telesa.

Zaradi njih celice sproščajo ogromne količine sluzi, ki v kombinaciji z močnim krčenjem mišic okoli sapnic dobesedno zaprejo dihalne poti. Zanimivo je, da se te celice niso nahajale le v pljučih, ampak so znanstveniki enak vzorec vnetja našli tudi v črevesnih bezgavkah. To kaže na to, da imunski sistem pri določenih ljudeh deluje po celotnem telesu v stanju pripravljenosti na napačen boj.

Ko imunski sistem pozabi, kako se umiriti
Zakaj se nekateri ljudje z astmo s svojo boleznijo soočajo brez večjih težav, druge pa stane življenja? Del odgovora se skriva v t. i. celicah Tregs, ki telesu povejo, kdaj je dovolj. Pri darovalcih z astmo je bilo teh celic v bezgavkah blizu pljuč veliko manj, kar pomeni, da njihov imunski sistem nima pravih zavor.

Poleg tega so opazili, da se imunski spomin pri teh bolnikih razvije prehitro. Spominske celice, ki bi si morale zapomniti nevarne sovražnike, pri usodni astmi delujejo preveč zagnano in prehitro prepoznajo nevarnost tam, kjer je ni. Tako telo reagira burno na dražljaj, ki ga zdrav človek sploh ne bi opazil, reakcija pa traja dlje in je intenzivnejša, kar je za bolnika lahko usodno.

Znanstveniki so naredili pomemben korak pri razumevanju hude astme. Dokazali so, da gre za dolgotrajen proces, ki ni povezan le s pljuči. Odkrili so namreč tesne povezave med imunskim dogajanjem v črevesnih bezgavkah in vnetjem v pljučih. To pomeni, da so organi med seboj tesno povezani. V prihodnosti bi tako lahko astmo zdravili ali preprečili z vplivom na črevesje, kar kaže, da je človeško telo sistem, kjer ena majhna napaka vpliva na celotno počutje.
Vir: sciencealert
































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV