Ko v poletni vročini izstopite iz avtomobila ali stopite iz ulice, kjer je 35 stopinj Celzija, v prostor, kjer klima piha hladnih 18, ali obratno, telo doživi šok. In čeprav občutek olajšanja deluje blagodejno, lahko ekstremne temperaturne razlike sprožijo nepričakovane odzive vašega telesa – in dolgoročno tudi škodo. Kot opozarjajo strokovnjaki iz Health in Mayo Clinic, takšne razlike niso nedolžne.
Zakaj temperaturne razlike bremenijo telo?
Ko telo zazna visok zunanji temperaturni stres, se začenja proces termoregulacije. Žile se razširijo, znojenje se poveča, srčni utrip naraste. Nenaden vstop v zelo hladen prostor pa povzroči ravno nasproten učinek – žile se skrčijo, srce doživi hitro spremembo ritma, dihalne poti pa so izpostavljene hladnemu, suhemu zraku.
Po podatkih iz Mayo Clinic lahko takšne temperaturne skrajnosti privedejo do naslednjih težav:
- povišan krvni tlak zaradi krčenja žil,
- oslabljena imunska odpornost,
- draženje dihal, kar je še posebej nevarno za astmatike,
- glavoboli in migrene, povezane s hitrimi spremembami tlaka in temperature,
- šok za živčevje, ki lahko vpliva na splošno počutje in izzove občutek "zadetosti" ali omotičnosti.
Klima: prijatelj ali sovražnik?
Klime so danes nepogrešljive, a njihova nepravilna uporaba je pogosto povezana z zdravstvenimi težavami. Kot piše WebMD, pretirano ohlajeni prostori vplivajo na sinuse, grlo in sklepe. Hlajenje pod 22 stopinj Celzija ni priporočljivo – še posebej, če prihajate iz okolja, kjer je temperaturna razlika večja od 10 stopinj.
Poleg tega klime pogosto izsušijo zrak. To lahko povzroča:
- suhe oči,
- iritacijo sluznic,
- povečano tveganje za okužbe, saj izsušene sluznice slabše varujejo telo pred mikrobi.
Posebej ogrožene skupine
Zaradi hitrih temperaturnih sprememb so najbolj na udaru:
- starejši ljudje,
- kronični bolniki (predvsem s srčno-žilnimi in dihalnimi obolenji),
- otroci,
- nosečnice.
Zanje lahko celo krajša izpostavljenost hladnemu zraku pomeni resno obremenitev telesa. Po podatkih iz John Hopkins Medicine lahko pride do srčnih aritmij ali celo kolapsa zaradi šoka ob nenadni spremembi temperature.
Kako zaščititi telo pred temperaturnimi skoki?
1. Nastavite klimo na največ 6–8 stopinj razlike glede na zunanjo temperaturo.
Če je zunaj 35, naj bo notranja med 26 in 28.
2. Ne sedite neposredno pod klimatsko napravo.
Usmerjeni tok hladnega zraka lahko povzroči vnetja mišic, živcev in celo pljuč.
3. Pijte dovolj tekočine.
Hlajen zrak dehidrira telo, kar poslabša vse procese.
4. Uporabljajte vlažilce zraka ali posode z vodo, da zmanjšate suhost zraka.
5. Postopoma ohlajajte telo.
Preden vstopite v hladen prostor, se najprej zadržite v senci ali polhladnem prostoru (npr. preddverju).
Kaj pravijo raziskave?
Študije, objavljene na Health, opozarjajo, da kronično izpostavljanje velikim temperaturnim razlikam lahko vodi v povečano tveganje za respiratorne bolezni, oslabljen krvni obtok ter pogostejše prehlade in gripo – tudi poleti.
Zanimivo pa je tudi to: telo, ki je pogosto izpostavljeno umetno hlajenemu okolju, izgublja sposobnost učinkovite termoregulacije. To pomeni, da sčasoma postajamo bolj občutljivi – tako na vročino kot na mraz.
Vaše telo ni ustvarjeno za temperaturne ekstreme – še posebej ne večkrat na dan. Ohladitev da, a zmerno in z občutkom.
Viri: Mayo Clinic, WebMD, Health, John Hopkins Medicine
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV