Jogurt je narejen iz fermentiranega mleka, zato vsebuje bakteriji Lactobacillus bulgaricus in Streptococcus thermophilus. Gre za dobrodejni bakteriji, ki jima rečemo tudi probiotiki in pomagata ohranjati zdravo prebavo. Probiotiki prav tako pomagajo prebavljati mlečni sladkor laktozo, zaradi česar jogurt običajno lahko jedo tudi tisti, ki ne prenašajo dobro mleka. Poleg tega ti dve bakteriji pomagata ohranjati uravnoteženo prebavo, s tem pa – kot kažejo raziskave – tudi krepita imunsko odpornost.

Če želite izbrati najbolj zdravo obliko jogurta, posezite po grškem jogurtu, ki vsebuje dvakrat več beljakovin kot navadni jogurt, in sicer zaradi posebne pridelave, pri kateri odstranijo sirotko in nekatere sladkorje. 170 gramov navadnega jogurta denimo vsebuje okoli 8 gramov beljakovin in 12 gramov sladkorja, medtem ko nekoliko manjši grški jogurt (150 gramski) vsebuje 15 gramov beljakovin in 6 gramov sladkorjev.

Polnomastni jogurti imajo več nasičenih maščob, a zadnje raziskave kažejo, da to le nima tako negativnega učinka na naše zdravje. V eni izmed študij se je pokazalo, da je višji vnos nasičenih maščob iz mlečnih izdelkov povezan z nižjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, medtem ko višji vnos nasičenih maščob iz mesa kljub temu povezujejo z večjim tveganjem za srčno-žilna obolenja. Strokovnjaki prav tako opozarjajo, da je bolj zdravo, če si privoščimo polnomastni mlečni izdelek v primeru, da njimi ne pretiravamo in če nimamo težav z odvečno telesno težo. V nasprotnem primeru raje izberite mlečne izdelke z manj maščobami.

Izogibajte pa se sadnim jogurtom, saj jim namesto sadnih deležev pogosto dodajajo veliko sladkorja. Namesto sadnega jogurta si raje v navadni jogurt primešajte nekaj koščkov svežega sadja. Na ta način se boste izognili dodanim sladkorjem in zaužili bolj polnovredni obrok.