Zakaj se je sploh tako razširila ideja, da je hrano treba ločevati?

Ločevanje hrane v nekaterih primerih – ne pa vedno – priporočajo nekatere šole starodavne medicine, kot sta tradicionalna kitajska medicina in ajurveda. A mislim, da se je ta ideja pri nas razširila, ko je bila pred nekaj leti zelo priljubljena tako imenovana ločevalna dieta. Ljudje so uspešno shujšali, potem pa so posplošeno sklepali, da jim je uspelo zaradi ločevanja živil. Toda proces hujšanja je veliko kompleksnejši in vsekakor ni dovolj le ločevati meso in krompir. Res pa je, da lahko pojemo krompirja več, če imamo za kosilo le solato in krompir. Če pa imamo za kosilo meso in krompir, mora biti obojega po malo. To je zato, ker je pri hujšanju pomembno paziti na seštevek kalorij.

Toda nadalje je treba razumeti, da ima obrok iz krompirja in solate visoko glikemično obremenitev, zaradi česar se prav lahko zgodi, da boste hitro spet lačni. Če boste jedli samo meso in solato, boste verjetno siti dlje, saj je tak obrok težje prebavljiv. A po drugi strani ne vsebuje veliko energije. Po takšnem kosilu se nam pogosto zgodi, da zvečer čutimo željo po prenajedanju.

Ena od tem, ki smo se je lotili v rubriki Razkrivamo mite o prehrani, je tudi, ali krompir res redi? Kaj mislite?

Ločevanja živil torej ne priporočate?

Teorija, zakaj je ločevanje smiselno, izhaja iz predpostavke, da beljakovine za prebavo potrebujejo kislo okolje, ogljikovi hidrati pa bazično. Ker se baza in kislina nevtralizirata, naj bi se hrana slabše prebavljala. To je seveda izjemno posplošen pogled na prebavo. Hrana se, kljub temu da jo kombiniramo, zagotovo dobro prebavi.

Res pa je, da slabše prebavimo velike obroke, sploh če so ti iz zelo različnih sestavin. Spomnite se, kako se počutite po kakšni božični večerji. Občutek zaspanosti, izčrpanosti in napihnjenosti je tako pogosto enostavno posledica tega, da pojemo preveč in pa da pojemo v enem obroku prevelike količine različnih živil. To bi vsekakor odsvetovala. Ne pomeni pa to, da ne smemo jesti v enem obroku manjših porcij različnih živil. Kaj pa je manjša porcija? Od 50 do 100 gramov živila, ki vsebuje ogljikove hidrate, okoli 100 gramov mesa in 200 gramov zelenjave.

Še en mit, ki smo se ga lotili: preverite, kaj je resnica o danes tako zloglasnem gluten. Bi se mu res morali izogibati?

Zakaj je pravzaprav dobro za nas, da hrano kombiniramo?

Če želimo pojesti ogljikov hidrat z višjim glikemičnim indeksom, torej ogljikov hidrat, ki nam bolj dvigne krvni sladkor, bomo glikemično obremenitev celega obroka zmanjšali, če ga bomo kombinirali z beljakovinami, maščobami, prehransko vlaknino ali kisom. To pomeni, da se bo sladkor v krvi dvigoval počasneje, ne bo sunkovitih dvigov in padcev. Posledično se bomo boljše počutili in dlje bomo siti. Takšno kombiniranje je zelo pomembno tudi za ljudi, ki imajo sladkorno bolezen.

Potem pa je poznanih še nekaj kombinacij živil, ki nam zelo koristijo. Dobro je hrano, ki vsebuje železo, kombinirati s hrano, ki vsebuje vitamin C. Primer dobrega obroka je tako denimo radičeva solata z govedino in pomarančo.

Vitamin K in E je vedno dobro kombinirati z maščobo. Pečen brokoli prelijmo z olivnim oljem, špinačo pa prelijmo s sončničnim ter dodajmo česen. Prav tako so v maščobi topni betabaroteni in jih moramo za dobro absorpcijo kombinirati z živili, ki vsebujejo maščobo. Pečen korenček tako prelijmo z olivnim oljem, sladki krompir pa potresimo s sezamom.

In za zdrave kosti je dobro kombinirati vitamin D in kalcij. Lahko si pripravimo recimo zeljno solato s sirnim in jogurtovim prelivom.

Preverite še, ali drži, da zvečer ne smemo jesti sadja?