Najprej si poglejmo, kaj najdemo v predelani hrani. Veliko slabe maščobe in slabih ogljikovih hidratov pa tudi različnih aditivov. To je hrana, ki ne vsebuje hranil, ki bi jih naše telo lahko izkoristilo. Energija, ki jo vsebuje, bolj ali manj konča v maščobnih celicah, namesto da bi nam vlila novih moči.

Vemo, da nam škodi. Zakaj se torej tej hrani vseeno ne moremo upreti?!

Na portalu Medical News Today so predstavili študijo, ki so jo skupaj opravili raziskovalci iz Nemčije, Švice, ZDA in Kanade. Želeli so ugotoviti, kaj se zgodi v možganih, ko se pred ljudmi znajdejo živila, ki vsebujejo veliko slabih maščob in ogljikovih hidratov. Sodelovalo je 206 udeležencev. In zaključek je bil, da se pri takšni hrani v naših možganih stimulira isti del kot takrat, ko smo nagrajeni. A zakaj? Hipoteza raziskovalcev je, da so se naši možgani evolucijsko tej novi hrani, ki so ji bili izpostavljeni, že prilagodili. In sicer tako, da so jo doumeli kot nekaj, kar nam daje užitek.

V naravi takšne hrane ni. Pa tudi prav nič nam ne koristi. Težava je, da lahko pojemo veliko več čipsa kot solate, ki pa dejansko vsebuje hranila, ki jih telo potrebuje. Toda glede na študijo, ki smo jo ravnokar predstavili, bomo morali očitno vsak dan znova vaditi samodisciplino. Sami se bomo morali odločiti, da izbiramo hrano, ki je dejansko hranljiva in jo potrebujemo. Čeprav nekateri pravijo, da si lahko izberemo en dan v tednu, ko si damo dovoljenje, da se pregrešimo, drugi trdijo, da bi se bilo bolje takšni hrani povsem odreči. 

Preberite si še: kakšen je enomesečni sladkorni detoks?

Zakaj se je takšni hrani morda bolje povsem odreči?

Zagotovo ste že sami pri sebi ugotovili naslednje: ko nekaj časa ne uživamo sladkorja, nimamo več potrebe po njem. Ko uživamo sladkor, pa si ga želimo še in še ter se mu zelo težko upremo. Znanstveniki raziskujejo, zakaj je tako, a še nimajo odgovora. A ena od hipotez je, da s predelano hrano hranimo določene bakterije in mikrobe, ki živijo v našem črevesju. Če takšne hrane več ne uživamo, namesto tega pa posegamo po zelenjavi, sadju, polnovrednih žitih … hranimo druge bakterije in mikrobe v našem črevesju. In slednji najverjetneje nato pošiljajo do možganov sporočilo, da si želijo še več sadja, zelenjave, polnovrednih žit … Medtem ko prve omenjene bakterije in mikrobi pošiljajo sporočilo, da si želijo še več piškotov, čokolade, čipsa … Povsem normalno je sicer, da v našem črevesju živijo bakterije in drugi mikrobi. Z enim poimenovanjem jih imenujemo mikrobiota. In očitno se bomo morali odločiti, katere bakterije in mikrobe bomo hranili. Prve ali druge.

Preberite si še: kaj je 5 razlogov, da pojemo preveč?

Večje tveganje za raka?

Študija francoskega Inštituta za zdravje in medicinske raziskave INSERM pa je pokazala, da je uživanje predelane hrane povezano z večjim tveganjem za raka. Raziskovalci so analizirali podatke skoraj 105 tisoč odraslih, ki so jih spremljali pet let. V tem času jih je diagnozo raka dobilo 2.228.

Njihov zaključek je bil, da so imeli ljudje za vsakih 10 odstotkov več predelane hrane, ki so je zaužili, za 12 odstotkov večje tveganje, da dobijo raka. Hkrati so poudarili, da študija ni bila dovolj obsežna, da bi lahko trdili, da prav predelana hrana povzroča raka. A povezava, ki so jo odkrili, deluje močna.

Podobno je bilo odkritje avstralskega Medicinskega raziskovalnega inštituta QIMR Berghofer. Njihova študija je pokazala, da bi 38 odstotkov smrti zaradi raka na njihovem kontinentu lahko preprečili s šestimi spremembami v življenjskem slogu:

1. bolj zdrava hrana

2. prenehanje kajenja

3. zmanjšanje količine popitega alkohola

4. vzdrževanje bolj zdrave teže

5. dovolj gibanja

6. izogibanje sončenju

Rak je lahko posledica genetike, a vsekakor na svoje zdravje vplivamo tudi s svojim načinom življenja in izbirami, ki se jih odločimo sprejeti.

Preberite si še, kako izbrati pravo sončno kremo, da se boste čim bolje zaščitili pred ultravijoličnimi žarki.