Jet lag nas prizadene, ko letimo čez več časovnih pasov, razlaga specialistka otroške nevrologije in pediatrije ter strokovnjakinja za motnje spanja asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med. A zakaj? Ker imamo v možganih, v delu hipotalamusa, ki se imenuje suprakiazmalno jedro, svojo biološko uro. "Ta uravnava vse cirkadiane ritme v našem telesu. Tako nagli spremembi časa oziroma svetlobnih pogojev dneva in noči pa se ne more takoj prilagoditi. Običajno potrebuje nekaj dni – za časovno razliko šest ur približno dva dneva – da vse cirkadiane ritme v telesu znova uskladi z novim zunanjim periodičnim izmenjavanjem dneva in noči."

Preberite si več tudi o tem, kaj je lahko vzrok za težave z nespečnostjo.

To pa zato, ker je pri večini ljudi ta perioda v biološki uri nekoliko daljša od 24 ur, pove zdravnica. "Zato imamo manj težav, ko letimo na zahod, ker si dan podaljšamo. Če letimo na vzhod, pa se mora naša biološka ura ustrezno skrajšati." Manj težav imajo z jet lagom sicer že sami po sebi otroci. Pa tudi starejši imajo z njim več težav kot mlajši. "Sicer pa sta trajanje in intenzivnost simptomov pogojena s časovno razliko."

Kaj pa lahko naredimo, da bi jet lag ublažili?

Povsem preprečiti ga ne moremo, a lahko storimo marsikaj, da bi njegove simptome ublažili. "Že nekaj dni pred potovanjem lahko začnemo prilagajati spanje in se pripravljati na premik ure. Izberemo si takšen let, da bomo na cilj prispeli do zgodnjega večera in šli tako lažje spat. Med letom je pomembno, da se izogibamo alkoholu in kavi oziroma kofeinu. Najbolje je, da zaužijemo dovolj vode. Pomembno je tudi, da se ustrezno razgibamo po daljšem letu. Sicer pa se po pristanku nekaj dni raje izogibajmo pretirani fizični aktivnosti. Imejmo lahke obroke hrane in se poskušajmo čim prej prilagoditi lokalnemu času."

Preberite si še, kdaj je stresa preveč. Kdaj je znak za alarm? Govorili smo s strokovnjakinjo.

Ne povzroči pa jet laga le potovanje z letalom

Za naše telo je najbolje, če praktično vsak dan hodimo ob približno isti uri spat ter se ob približno isti uri zbujamo. Če pa delamo pri uspavanju in zbujanju ekstremne zamike, imamo lahko jet lag tudi brez potovanja v daljnje kraje. To se lahko zgodi ljudem, ki morajo občasno delati ponoči. Še posebej pogost pa je ta pojav pri najstnikih, opozarja Gnidovec Stražišarjeva. "Pravimo, da imajo socialni jet lag. Njihova biološka ura je že naravno nagnjena k poznejšemu uspavanju. To fazo uspavanja nato še dodatno zakasnijo s kakšnim večernim ali nočnim druženjem ob koncu tedna. Ker so se pozno uspavali, nato zjutraj dolgo spijo. In že dva dneva konca tedna sta dovolj, da se biološka ura nastavi na nov čas." To pa pomeni, da v nedeljo zvečer postanejo zaspani še kasneje kot običajno. Zjutraj pa se zaradi šole ne morejo več naspati. Nato imajo podobne simptome, kot če bi leteli čez več časovnih pasov.