K zaprtju so bolj nagnjene ženske, še posebej med nosečnostjo, starejši odrasli, ki so ravno prestali operacije in ljudje, ki veliko časa na dan presedijo. Najpogosteje zaprtje nastane zaradi pomanjkanja prehranskih vlaknin v prehrani, zaradi premalo fizične aktivnosti in sedečega sloga življenja.

Zaprtje lahko povzročajo tudi nekatera zdravila, kot so antacidi, ki jih uporabljamo za zdravljenje zgage, antideprsici, antispazmodiki, diuretiki, nadomestki železa in še bi lahko naštevali. Pojavlja se lahko tudi ob določenih bolezih, kot so premalo delujoča ščitnica, poškodbe hrbtenjače in možganov. Eden od pomembnih vzrokov zaprtja je ignoriranje potrebe po odvajanju blata ali odlašanje z odvajanjem blata. Razlog za to je lahko iskanje bolj primernega stranišča, neprimerno okolje, pomanjkanje časa in podobno. Takšno zadrževanje blata lahko sčasoma vodi v kronično zaprtje.

A kaj sploh določamo kot zaprtje? Pojav zaprtja si ljudje razlagamo vsak drugače. Ker smo si različni, tudi blato odvajamo različno. Za nekatere ljudi je normalno, da gredo na stranišče trikrat na dan, za druge, da gredo enkrat na dva dni. Prebava je v obeh primerih normalna, moramo pa biti pozorni, če izločamo blato redkeje kot na tri dni. Takrat blato postane trdo, suho in majhno, izločanje blata pa prinaša fizično bolečino, saj blato težko prehaja skozi črevesje.

Kako si pomagati?

Ob zaprtju pogosto pomaga, če v svojo prehrano vnesemo več prehranskih vlaknin. Prehranske vlaknine so deli rastlinskih živil, ki ji rečemo tudi balastne snovi, ki jih naše telo ne more prebaviti, zato nimajo energijske vrednosti. Kljub temu, da jih telo ne prebavi, so pomemben del obroka, saj imajo ugoden učinek na prebavo. Več vlaknin zaužijemo, hitreje se hrana premika po prebavilih, prav tako vlaknine varujejo naše črevo.

Ugodno vplivajo na obnavljanje in delovanje črevesne sluznice, saj spodbujajo izločanje sluzi in hormonov, ki vplivajo na prebavni trakt. Vlaknine povečujejo volumen blata in omogočajo lažji prehod blata skozi črevesje. Prav tako tudi lažje in manj boleče izločanje blata. Hrana, bogata z vlakninami, daje večji občutek sitosti, ker se volumen z vlakninami poveča in se želodec prazni počasneje. Vlaknine lahko znižajo raven holesterola, saj se holesterol skupaj z njimi manj absorbira v črevesju. Prav tako pomagajo pri vzdrževanju uravnoteženega krvnega sladkorja.

Ženske potrebujejo 25 gramov vlaknin na dan, moški pa do 38 gramov na dan, odvisno od konstitucije telesa. Živila, ki vsebujejo veliko vlaknin, so polnovredna žita, kot so polnozrnati kruh, rjavi riž, polnozrnate testenine, kaše in ostala žita - rž, ječmen. Veliko vlaknin vsebujejo še zelenjava, suho sadje, oreščki, stročnice. Lanena semena so bogat vir vlaknin.

Ob zaprtju je priporočljivo spiti večje količine tekočine, predvsem vode in nesladkanega čaja. Tekočina pripomore, da je blato bolj mehko in da se lažje odvaja. Prav zato je treba spiti vsaj tri litre vode na dan. Pomagata pa tudi gibanje in telovadba. Telesna aktivnost pomaga pospešiti črevesno peristaltiko, torej gibanje črevesja, ki postane bolj živahno in spodbudi prehod blata.