V zadnjem času dobivamo vse več izsledkov študij, ki kažejo, da je spanec za naše zdravje ravno tako pomemben kot zdrava prehrana in gibanje. Na spodnji povezavi si lahko preberete mnenja dveh največjih slovenskih strokovnjakinj za spanje, izr. prof. dr. Leje Dolenc Grošelj, dr. med., specialistke nevrologije in klinične nevrofiziologije ter vodje laboratorija za motnje spanja v UKC Ljubljana, in dr. Barbare Gnidovec Stražišar, dr. med., specialistke pediatrije in otroške nevrologije, ki na področju spanja dela z otroki in mladostniki. Obe poudarjata, da ne moremo spati na zalogo. Vedno spimo, da bi se naslednji dan dobro počutili. V članku nam je tudi nekdanja plavalka in olimpijska podprvakinja Sara Isaković zaupala, kako športnikom uspe, da pri priči zaspijo, čeprav jih naslednji dan čaka tekma na olimpijskih igrah. Bolj kot ura skrbi, kako bo, jim namreč koristi ura spanca.

A vrnimo se k izsledkom študije, ki so jo opravili na univerzi Južna Florida, kjer so sodelovali s 130 zdravimi odraslimi, ki so zaposleni na področju informacijske tehnologije in imajo najmanj enega otroka v starosti šolarja.

Ko so spali le 16 minut manj kot navadno, so naslednji dan pri sebi opazili večje kognitivne težave. Slabše so bili razpoloženi, težje so se osredotočali in odločali, delali so več napak. To je za povrh povečalo njihov občutek stresa, saj so se počutili, da ne delajo dovolj dobro. To je tudi povečalo njihov strah, da ne bodo mogli obdržati nekega ravnovesja med službo in domom.

Študija je bila objavljena v medicinski reviji Sleep Health (Zdravo spanje). Zanimivo pa je, da je občutek stresa poslabšal naslednji spanec, čeprav so šli v posteljo celo prej kot po navadi. Nastal je nekakšen začaran krog. Ni pa bilo tako velikega stresa, če je bil naslednji dan prost, torej če se je to zgodilo konec tedna.

Včasih je veljal za produktivnejšega delavca tisti, ki se je hvalil, da skorajda ne spi. Toda ameriška študija kaže, da v resnici bolje dela oseba, ki se je naspala. Zato raziskovalci menijo, da bi morala biti družba organizirana tako, da imajo ljudje dovolj časa tudi za spanje (poleg družinskih in službenih obveznosti). Seveda je dobro, da ima posameznik še kaj časa zase in za tisto, kar ga veseli.

Če tega ni, je lahko tudi na poti v izgorelost. O tem si lahko preberete več v spodnji povezavi, kjer smo se pogovarjali z zdravnico in psihoterapevtko Tino Bončina.

Povedala nam je: "To se zgodi ljudem, ki ne počnejo več ničesar, kar jih polni. Na primer, če ste osem ur v službi in ne opravite vsega, ostanete dlje ali delo odnesete domov. Nekateri so za dodatno delo plačani, mnogi nimajo tega zadoščenja. Doma so lahko še otroci, družina. Včasih se imate z otroki krasno, se igrate. Lahko pa jim morate pomagati pri učenju za test, ki je naslednji dan, morda jih morate spodbujati, da se učijo. Morda so imeli slab dan in jih morate tolažiti. Potem ukvarjanje z otroki lahko postane dodaten napor. Treba pa je še do svojih staršev, treba je počistiti hišo, zdravo skuhati, potelovaditi … Veliko je opravkov. Kdaj pa uživamo?"

Še to je lepo povedala strokovnjakinja: "Življenje začne polzeti med prsti in potem toliko spolzi, da človek postane nezadovoljen."

V zdravem življenju je pomembno ravnovesje. Poleg obveznosti je treba imeti tudi nekaj, kar nas veseli in bogati.