Najprej prvo in bistveno vprašanje – je smuti zdrav?
Kot za večino hrane tudi za smuti težko rečemo, da je povsem zdrav ali pa da sploh ni zdrav. Če vsebuje kakovostne sestavine, kot so sveže sadje in zelenjava, zdrave maščobe, kot je avokado, kakšne beljakovine, kot so oreščki – gre lahko za zdrav obrok. Če vsebuje preveč sladkorja in nezdravih maščob, pa je to nezdrav obrok.
Pravzaprav je vprašanje bolj, ali je zdrav sadni smuti. In tukaj spet lahko odgovorim z da in ne. Po eni strani je sadni smuti vsekakor poln mineralov, vitaminov in antioksidantov. Ima tudi nekaj prehranske vlaknine. Vse to so za zdravje pomembne snovi.
A kljub temu ne bi priporočila, da bi sadni smuti uživali vsakodnevno.
Številni si ga pripravijo za s sabo, za zajtrk ali malico.Težava je, da mešalnik opravi delno razgradnjo hrane, ki je sicer naloga naših prebavil. S tem se naravno prisotni sladkorji, ki so prisotni v sadju, ločijo od vlaknin. Zaradi tega pa se nato v našem telesu absorbirajo mnogo hitreje, kot bi se celo sadje. Ta hitra absorpcija onemogoči maksimalen izkoristek hranil, sladkor v krvi hitro naraste, vendar lahko kmalu tudi sunkovito pade.
Če je smuti naš zajtrk, bomo zaradi tega zelo verjetno hitro spet lačni. Veliko bolje je torej posamezne sadeže pojesti kar v kosu. To nas bo mnogo bolj nasitilo.
Pri zelenjavnem smutiju pa ni te težave in je torej bolj priporočljiv?
Zelenjavni smuti ima manjšo glikemično obremenitev in drugačno sestavo. Ker zelenjave povprečno jemo veliko premalo, bi rekla, da jo je dobro uživati tudi v obliki smutijev.
Pa si lahko sadni smuti privoščimo vsaj občasno?
Občasno si ga vsekakor lahko privoščimo kot nadomestek obroka ali kot malico. Če mu bomo dodali maščobe in beljakovine, je lahko tudi občasen nadomestek obroka, kot je kosilo. Priporočam pa, da ga uživamo počasi in z žlico, da se v ustih dobro premeša s prebavnimi encimi.Pravzaprav je pomembno, da na svojo prehrano gledamo bolj celostno. Če greste na pot in imate tisti trenutek samo dve možnosti – ali si boste pripravili sendvič ali pa sadni smuti, je vsekakor boljša izbira zadnja. Če pa imate možnost pojesti zelenjavno juho, polnovredno kašo in solato ter morda še kakšen košček mesa, pa je vsekakor bolje, da se odločite za takšno kosilo kot za smuti.
Tudi sladkorja v smutiju ne moremo povsem enačiti s sladkorjem v bistrem soku, v katerem ni prisotnih prehranskih vlaknin, ali pa v gazirani sladki pijači, čeprav lahko na prvi pogled vsebujejo enake količine sladkorja. Kako se naše telo odzove na sladkor, je odvisno od več dejavnikov: koliko sladkorja pojemo v enem obroku, kakšne vrste je bil ta sladkor in kaj smo še poleg njega vnesli v svoje telo. Vsekakor je bolje izbrati sadni smuti kot pa sladkano pijačo z belim sladkorjem. Pa tudi od sadnega smutija se zagotovo ni še nihče zredil.
Kako pa je z glikemičnim indeksom in smutijem?
Bolj kot je hrana spasirana, predelana, razkuhana, torej delno že razgrajena, višji je njen glikemični indeks. Glikemično obremenitev obroka zmanjšujejo vlaknine, maščobe, kis pa tudi beljakovine. Ker se hočemo čim pogosteje izogniti obrokom z visoko glikemično obremenitvijo, je torej dobro, da je smuti na jedilniku bolj poredko, celo sadje pa naj bo zelo pogosto, najbolje je, da vsak dan pojemo vsaj dva kosa.
Sladkorni bolniki, ki morajo biti na nihanje sladkorja v krvi res pozorni, pa naj raje uživajo le zelenjavne smutije, ki vsebujejo le minimalno količino sadja. Zraven naj si redno merijo svoj krvni sladkor. Smutije imajo radi otroci. Če pogledamo povprečje, v Sloveniji otroci še vedno na dan ne užijejo priporočenih količin sadja. Če so pripravljeni uživati sadje samo v obliki sadnih smutijev, bi torej rekla, da je bolje, da ga užijejo tako, kot da ga sploh ne. Ne dodajajmo pa v njihove smutije kakšnega sladkorja, piškotov, sladoleda in podobnega.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV