Spremembe lahko nakazujejo na degenerativne spremembe v možganih

Opazovanje nenormalnih in nenavadnih sprememb hoje pomaga pri zgodnji diagnozi bolezni, kot so:

vaskularna demenca,

 Parkinsonova bolezen,

 multipla skleroza in

 hidrocefalus z normalnim tlakom.

Povprečen človek v svojem življenju prehodi vsaj 100.000 kilometrov oziroma dva in pol oboda zemeljske oble. Sprememba hitrosti hoje je eden od pojavov, ki se pojavljajo na začetku več možganskih bolezni.

S staranjem se hoja upočasnjuje, a če upočasnitev napreduje hitreje kot običajno ...

S staranjem hodimo počasneje, a upočasnitev napreduje hitreje, če se v možganih začnejo pojavljati degenerativne spremembe, značilne za demenco. In to se zgodi skoraj deset let, preden bolezen sploh povzroči opazno škodo intelektualnim sposobnostim.

Nedavna študija je tudi pokazala, da so nekateri vzorci hoje povezani z dvema genetskima motnjama, ki sta prisotni pri avtizmu.

Vsaka hoja je edinstvena in se spreminja za življenje. Ko se staramo, hodimo bolj previdno in počasneje. Če opazite, da imate vi ali vaša ljubljena oseba težave s hojo, na primer, da vlečete noge, se pogosteje spotikate ali padete, so to lahko znaki nečesa resnejšega kot od preprostega dejstva staranja. Če so zdravniki obveščeni o poslabšanju bolnikove hoje, lahko opravijo teste za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni, preden ta povzroči resnejše težave.

Mišice neposredno nadzorujejo hojo, a 'programska oprema' za hojo se nahaja v možganih

''Možgani so odgovorni za gibanje in ravnotežje. Zato lahko bolezni, ki prizadenejo možgane, kot so žilne bolezni, hidrocefalus normalnega tlaka, multipla skleroza in Parkinsonova bolezen, otežijo hojo,'' je povedala nevrolog dr. Glen Finney, direktor oddelka za vedenjsko nevrologijo v medicinskem centru Geisinger v Pensilvaniji.

Na katere znake je dobro, da smo pozorni?

Znaki, ki lahko kažejo na nevrološko bolezen, so:

 počasnejše gibanje,

 'vlečenje' nog za sabo,

 zgrbljena drža,

  slabo ravnotežje,

 pogostejši padci,

 kratki 'zamahi' z roko.

Vaskularna bolezen možganov

Različne težave s spominom lahko kažejo na Alzheimerjevo bolezen ali na vaskularno demenco. Alzheimerjeva bolezen vpliva na spomin, sklepanje, logično razmišljanje in obvladovanje, medtem ko vaskularna demenca vpliva na še več funkcij, vključno in tudi s hojo. To bolezen povzročajo poškodbe krvnih žil zaradi visokega krvnega tlaka, holesterola, krvnega sladkorja in kajenja. Spremembe v hoji se pogosto pojavijo, preden se poslabšata spomin in razmišljanje. Medtem, ko se napredek Alzheimerjeve bolezni lahko le upočasni, je vaskularno demenco mogoče ustaviti, zato je pomembno, da jo diagnosticiramo čim prej.

Multipla skleroza

To je bolezen, pri kateri imunski sistem napade mielin, mehko belo večplastno ovojnico, sestavljeno iz lipidov in beljakovin, ki obdaja nekatera živčna vlakna v hrbtenici. Lahko rečemo, da gre za ovoj, ki ščiti živčne celice. To povzroči poškodbe živcev v možganih in hrbtenici, kar lahko moti sposobnost možganov za pošiljanje sporočil po telesu. Ko bolezen izbruhne, imajo bolniki težave pri hoji in ravnotežju. Odkrivanje multiple skleroze v zgodnji fazi lahko prepreči njeno napredovanje.

Parkinsonova bolezen

Ta nevrološka motnja povzroča nelagodje pri gibih, kot je tresenje, ki se običajno začne v roki in se razširi po telesu. V kasnejši fazi vodi do težav pri hoji, kot so počasnost, vlečenje nog, sklanjanje in izguba ravnotežja. Pravočasno odkrivanje Parkinsonove bolezni omogoča zdravljenje, ki lajša simptome.

Hidrocefalus normalnega tlaka

Težave pri hoji v kombinaciji z okvarjenim spominom in presojo ter težavami pri nadzoru mehurja lahko kažejo na hidrocefalus z normalnim pritiskom, eno od štirih oblik hidrocefalusa. Pri tej redki bolezni se v možganih kopiči cerebrospinalna tekočina. Tlak tekočine je normalen, za razliko od drugih oblik hidrocefalusa. Pregledi možganov lahko kažejo na presežek tekočine ali zmanjšanje volumna možganov. Če zdravnik ve, da ima bolnik težave s hojo, bo lažje postavil pravilno diagnozo. Normalnotlačni hidrocefalus je mogoče ustaviti ali ublažiti, če ga odkrijemo v pol leta po prvih simptomih.

Analiza možganske kapi

Ker je sedenje zdravju enako škodljivo kot kajenje, več ko hodimo in se gibljemo, tem bolje. Če naredite 6000 korakov na dan, boste izboljšali svoje zdravje, z 10.000 koraki pa boste že spodbudili hujšanje. Poleg takojšnje koristi hoja omogoča tudi odkrivanje zgodnjih simptomov nevroloških bolezni in pravočasno izvajanje terapije.

Če sumite, da imate vi ali vaša ljubljena oseba nevrološko možgansko bolezen, lahko vaš zdravnik analizira vašo hojo z napravo, opremljeno s senzorji gibanja in pritiska, ki spremljajo hojo po tleh. Analiza, narejena s to napravo, kaže vzorec gibanja in nakazuje nepravilnosti. Če zdravnik opazi znake nevrološke bolezni, lahko priporoči nadaljnje preiskave.

Povzeto po Adiva.hr