Študijo so izvedli na Ameriškem državnem inštitutu za raka. Kot je v izjavi za javnost pojasnil njen avtor dr. Pedro Saint-Maurice, so raziskovalci, ko so preučevali učinke gibanja, do zdaj ljudi vedno spremljali le na eni točki njihovega življenja. Predvidevali so, da je tveganje za prezgodnjo smrt najmanjše, če se nekdo dovolj giba že v otroštvu in to nadaljuje med svojo mladostjo, v srednjih letih, v starosti. Dlje kot se človek tako redno giba, boljši bo vpliv na njegovo zdravje, so zdravorazumsko menili.

S sodelavci so se odločili to hipotezo preizkusiti. Podatke so vzeli iz druge obsežnejše študije, v kateri je sodelovalo več kot 315 tisoč ljudi, od tega je bilo 58,2 odstotka moških. Vsi so bili ob začetku študije stari od 50 do 71 let.

Ameriške smernice priporočajo vsaj 150 minut zmerne aerobne fizične aktivnosti tedensko. Če je ta intenzivna, naj bi bilo dovolj že 75 minut. Toliko redne aktivnosti so študije do zdaj že povezale z veliko koristmi – od manjšega tveganja za rakave bolezni do bolezni srca in ožilja.

Strokovnjaki so nato pogledali, koliko so se ti ljudje gibali skozi življenje in kdaj so zadostili tem smernicam, kdaj pa ne. 

56,1 odstotka se jih je redno gibalo vse življenje. 13,1 odstotka jih je povečalo količino gibanja. 30,8 odstotka jih je zmanjšalo količino gibanja.

Odstotek teh, ki so se redno gibali, je velik, ker so sem uvrstili tudi tiste, ki so se recimo veliko gibali v mladosti, nato so gibanje malo prenehali, potem so se spet začeli dovolj gibati v starosti od 40 do 61. 

Presenetljivo je raziskava pokazala, da je bilo tveganje za prezgodnjo smrt manjše pri tistih, ki so se začeli gibati v srednjih letih, se pravi od 40. do 61. leta.  In to čeprav nikoli prej niso zadostili količini rednega gibanja, ki ga predpisujejo smernice. Ti ljudje so imeli kar od 16 do 43 odstotkov manjše tveganje za prezgodnjo smrt v primerjavi s tistimi, ki niso bili nikoli dovolj aktivni. 

Strokovnjake je nato še presenetilo, da so imeli enako tveganje kot tisti, ki so se redno gibali vse življenje. Po drugi strani so imeli tisti, ki so se dovolj gibali v mladosti, nato pa so prenehali, enako tveganje kot tisti, ki se nikoli niso dovolj gibali.

Dr. Pedro Saint-Maurice je tako zaključil, da resnično priporoča, da se ljudje začnejo redno gibati, čeprav so v srednjih letih. Takrat ni še nič izgubljeno. Ogromno lahko še naredimo za svoje zdravje.

Poiščite vadbo, ki vam ustreza. Najboljša je takšna, v kateri uživate. Treba pa je vedeti, da na začetku nikoli ni dobro pretiravati. S tem samo zasovražimo vadbo. Začnite postopoma, počasi. Nikar ne mislite, da boste recimo takoj pretekli dva kilometra. Najprej – nasprotno – izmenjujte tek in hojo. Če boste postopoma krepili telo, bo vadba dovolj lahka. Če ne bo naporna, se je boste rajši lotevali. Brez večjega napora in truda pa boste zmogli vse več.