Kaj se zgodi, ko prenehate jemati zdravila za zmanjšanje telesne mase?

Toda kot opozarja BBC, se ob prenehanju jemanja teh zdravil pogosto pojavi hitro vračanje telesne mase, kar odpira pomembna vprašanja o dolgoročni učinkovitosti in varnosti zdravljenja. V tem članku boste izvedeli, zakaj se to dogaja, kakšne so posledice za zdravje ter zakaj strokovnjaki poudarjajo, da je debelost kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno obravnavo.

Strokovnjaki že več let opozarjajo, da zdravila, kot so semaglutid (Ozempic, Wegovy) in tirzepatid (Mounjaro), niso trajna rešitev, temveč del dolgoročnega zdravljenja kronične bolezni. Gre za agoniste receptorjev GLP1, ki posnemajo naravni hormon sitosti in tako zmanjšujejo apetit.

BBC poroča, da je glavni razlog za hitro vračanje telesne mase v tem, da so možganski centri za uravnavanje apetita pri večini ljudi z debelostjo kronično porušeni. Zdravila to motnjo le začasno omilijo. Ko jih prenehate jemati, se apetit in hrepenenje po hrani povrneta, pogosto še izraziteje. Nekateri raziskovalci domnevajo, da visoki odmerki zdravil GLP1 lahko začasno zmanjšajo naravno izločanje tega hormona. Ko zdravljenje preneha, lahko telo ostane v stanju pomanjkanja GLP1, kar dodatno oslabi občutek sitosti.

BBC navaja več kliničnih raziskav, ki potrjujejo izrazit trend ponovnega pridobivanja telesne mase:

- v eni od študij so udeleženci po prekinitvi zdravljenja ponovno pridobili približno 7 % telesne mase,

- v raziskavi STEP 1 so bolniki po 68 tednih zdravljenja izgubili več kot 15 % telesne mase, po enem letu brez zdravil pa so ponovno pridobili dve tretjini izgubljene mase,

- strokovnjaki ocenjujejo, da le približno 10 % ljudi dolgoročno ohrani celotno izgubo telesne mase.

Večina telesne mase se povrne v prvih treh do šestih mesecih po prekinitvi zdravljenja.

BBC navaja, da se ob ponovnem pridobivanju telesne mase pogosto spremeni razmerje med maščobno in mišično maso. Ljudje običajno pridobijo več maščobe in manj mišic, kar lahko poslabša presnovno zdravje. Več maščobe v predelu trebuha je povezano s povečanim tveganjem za bolezni srca, inzulinsko odpornost in nealkoholno zamaščenost jeter.

Ob ponovnem pridobivanju telesne mase se pogosto poslabšajo tudi kazalniki presnovnega zdravja, kot so krvni sladkor, krvni tlak in lipidni profil. Vendar pa nekateri bolniki kljub ponovni pridobitvi telesne mase ohranijo del presnovnih koristi, na primer boljšo uravnanost krvnega sladkorja, kar lahko traja tudi do tri leta.

Znanstveniki vse bolj prepoznavajo, da debelost ni enotna bolezen, temveč skupek različnih podtipov. To pojasnjuje, zakaj se nekateri ljudje na zdravila GLP1 ne odzovejo ali zakaj kljub zdravljenju ne izgubijo pričakovane količine telesne mase.

Strokovnjaki poudarjajo, da je debelost kronična bolezen, podobno kot sladkorna bolezen ali hipertenzija. Tako kot pri drugih kroničnih boleznih se stanje pogosto poslabša, ko zdravljenje preneha. Zato je za dolgoročno vzdrževanje telesne mase pogosto potrebno nadaljevanje zdravljenja.

Evropski konzorcij Sophia preučuje, kako bi lahko s pomočjo krvnih testov, psiholoških ocen in drugih biomarkerjev napovedali, kateri bolniki se bodo najbolje odzvali na posamezno zdravljenje. Cilj je razviti bolj prilagojen pristop k zdravljenju debelosti.

Podjetje Novo Nordisk poudarja, da podatki iz raziskav potrjujejo kronično naravo debelosti in potrebo po vzdrževanju zdravljenja za ohranjanje koristi. Njihovi podatki kažejo, da bolniki po prekinitvi zdravljenja v povprečju ponovno pridobijo dve tretjini izgubljene telesne mase.

Kot izpostavlja BBC, zdravila za zmanjšanje telesne mase prinašajo pomembne koristi, vendar niso čudežna rešitev. Debelost ostaja kronična bolezen, ki zahteva dolgoročno obravnavo, prilagojeno posamezniku. Če razmišljate o prekinitvi zdravljenja, je ključno, da to storite pod strokovnim nadzorom in ob podpori sprememb življenjskega sloga, ki lahko pomagajo ublažiti ponovni porast telesne mase.

Vir: BBC