V primerjavi z zdravimi bolniki v študiji so središča možganske aktivnosti z velikim prometom pri bolnikih v komi temna, medtem ko tišja območja oživijo.

''Zavest je lahko odvisna od anatomske lokacije teh vozlišč v omrežju človeških možganov,'' je povedala soavtorica študije Sophie Achard, statistka v francoskem nacionalnem centru za znanstvene raziskave v Grenoblu.

Ugotovitve imajo več pomembnih posledic, je dejal nevroznanstvenik Univerze Indiana Olaf Sporns, ki sicer ni bil vključen v študijo. ''Daje nam občutek, kaj se lahko razlikuje med zdravimi zavestnimi ljudmi in ljudmi, ki so izgubili zavest,'' je Sporns povedal za LiveScience. ''Prometni vzorci so se popolnoma reorganizirali. In morda je preusmeritev prometnih vzorcev tista, ki je vzrok za izgubo zavesti, ali pa skrivnostna sposobnost samozavedanja, ki ljudi loči od drugih živali."

V prihodnosti bi lahko raziskava tudi pomagala zdravnikom določiti, kateri bolniki v komi bodo verjetno okrevali na podlagi aktivnosti v možganskih regijah z velikim prometom, je dejal. Raziskava bi lahko celo predlagala načine za stimulacijo možganov bolnikov v komi, da bi izboljšali njihov izid, je dodal.

Študija je bila objavljena 26. novembra 2023 v zborniku Nacionalne akademije znanosti.

Skrivnost zavesti

Znanstveniki še vedno ne razumejo natančno, kako deluje človeška zavest, vendar bi stanje somraka kome lahko razkrilo nekaj vpogleda. Pretekle raziskave so pokazale, da je oseba v komi bližje anesteziji kot spanju. Druge študije so pokazale, da imajo vegetativni in minimalno zavestni bolniki zelo različno možgansko aktivnost.

Toda večinoma je bilo težko najti očitne razlike v delovanju možganov med zdravimi bolniki in tistimi, ki so izgubili zavest.

Da bi ugotovili te razlike, so Achardova in njeni sodelavci opravili slikanje možganov s funkcijsko magnetno resonanco (fMRI) 17 bolnikov, ki so bili v komi nekaj dni po srčnem zastoju, in jih primerjali s slikami 20 zdravih prostovoljcev, ki so bili v mirovanju. Nekateri bolniki, ki so izgubili kisik v možganih do 30 do 40 minut, so sčasoma ozdraveli, vendar jih je več kot polovica umrla.

Ekipa je sledila 417 različnim možganskim regijam glede sprememb krvnega pretoka, označevalca možganske aktivnosti. Nato so povezali sinhronizirana povečanja ali zmanjšanja aktivnosti med različnimi regijami.

Pri zdravih bolnikih je približno 40 regij zasvetilo skupaj s številnimi drugimi deli možganov. Ta vozlišča z velikim prometom, kot so prometna letališča, očitno obdelajo velik del električnega vžiga v možganih.

'Preusmerjen' možganski promet

Toda pri bolnikih v komi je bilo veliko teh vozlišč zatemnjenih in druga, običajno periferna področja so zavzela njihovo mesto. Zanimivo je, da so imeli bolniki v komi manj vozlišč v predelu, imenovanem predkuneus, za katerega je znano, da igra vlogo pri zavesti in spominu.

Ta osrednja vozlišča možganske aktivnosti imajo morda ključ do zavesti, je Achardova povedal za LiveScience. Ker usmerjajo velik del možganskega prometa, potrebujejo tudi več kisika in so zato lahko bolj občutljivi na njegovo izgubo, pišejo avtorji študije v članku v reviji.

Vir: livescience