Zakaj je pomembno, da se vsi držimo ukrepov in ostajamo doma?

Res da virus covid-19 daje simptome, podobne gripi, in da ga v večini zdravi posamezniki lahko prebolijo doma, s pitjem večjih količin tople vode, inhalacijami in počitkom. Vendar pa je za 15 do 20 odstotkov prebivalstva lahko virus smrtonosen, mednje pa spadajo pljučni bolniki in starostniki. Težava je tudi v tem, da je virus popolnoma nov, ne vemo točno še, kako se obnaša, kaj pričakovati in kakšen je, ko enkrat mutira. Ne poznamo niti zdravila, ki bi nam lahko pri težji obliki bolezni pomagalo.

Takrat ljudje potrebujejo pomoč pri dihanju z respiratorji, ki jih imamo v državi na voljo zgolj 168, trenutno pa jih je obremenjenih 70 odstotkov, kar pomeni, da jih je v državi na voljo manj kot 50. Ker se število okuženih iz dneva v dan povečuje, bo to obremenilo zdravstveni sistem, zdravstveni delavci in strokovnjaki bodo izčrpani, utrujeni in neprespani, oboleli pa posledično nepreskrbljeni, saj ne bo dovolj kapacitete bolnišnic in zdravstvenih domov, ki bi poskrbela za mirno in kakovostno prebolevanje bolezni.

Posnetki iz sosednje Italije prikazujejo situacije, kjer na bolnišničnih hodnikih pacienti ležijo v posteljah, zdravstveni delavci pa so videti popolnoma onemogli. Ključnega pomena je torej, da se držimo ukrepov, ki nam jih je posredovala vlada na podlagi mnenj strokovnjakov, saj bomo zgolj na ta način preprečili preveliko število okužb naenkrat in razbremenili naš zdravstveni sistem ter se posledično izognili kaotični situaciji, v kateri bi lahko več ljudi izgubilo svoja življenja.

»Menim, da so nekateri ljudje naravno imuni na paniko, četudi niso imuni na covid-19. Če to kombinirate z globoko vkoreninjeno željo po svobodi, je lahko to izjemno nevarna kombinacija. Ne prenesemo, da nam drugi zapovedujejo, kam lahko gremo in kaj naj počnemo,« je za HuffingtonPost pojasnil psiholog Shane G. Owens. Kako torej prepričati domače in prijatelje, naj se primerno prilagodijo trenutni situaciji? Owens in ostali družinski terapevti so ponudili naslednje nasvete.

Ne obsojajte in izpostavljajte zgolj dejstva

Svoje mnenje izražajte jasno in brez predsodkov ter obsojanja. Uporabljajte besedo 'jaz'. Torej »Jaz sem zaskrbljen za tvoje zdravje«, namesto, da bi rekli »Ti ne skrbiš za svoje zdravje«, svetuje Owens. Razložite jim, da lahko predstavljajo grožnjo za nekoga drugega, njim ljubega, četudi se počutijo zdrave in ne kažejo simptomov. Nekateri izmed njih si bodo iz tovrstnega pogovora zapomnili dejstva, drugi nasvete. Pri tem je pomembno, da sogovorniku dovolite možnost lastne presoje o morebitnih posledicah in odgovornosti, ki jo ima do sebe in ostalih.

K pogovoru pristopite ljubeče

Včasih zaradi občutkov skrbi in strahu ljudje ne razmišljajo, na kakšen način bodo nekomu posredovali določene informacije ali se lotili nekega pogovora. Zato se vnaprej pripravite, da boste k pogovoru pristopili kar se da ljubeče in nežno in ne agresivno in napadalno, svetuje družinska terapevtka Liz Higgins. In nikar jih ne napadite 'iz zasede', temveč jih prosite za pogovor, ko si bodo zanj lahko vzeli dovolj časa. Raje jih vprašajte, če imajo čas za pogovor, kot pa da jih na lastno voljo soočite s pogovorom, na katerega niso pripravljeni, še dodaja Higginsova.

Osredotočite se na tisto, kar jim veliko pomeni

Nihče izmed nas nima rad tega, da mu drugi ukazujejo in govorijo, kaj mora početi in kako se mora vesti, zato se temu izogibajte. Namesto takšnega pristopa opomnite svoje bližnje na nekoga, ki pripada rizični skupini ter ga soočite z dejstvi, da lahko s svojim neodgovornim vedenjem vpliva na ogroženost te osebe, svetuje psihiatrinja Nicole Benders-Hadi.

Primerjajte koronavirus z drugimi pandemijami, ki so se odvijale skozi zgodovino

Spomnite jih na posledice pandemij, ki so se odvijale v preteklosti, kot so otroška paraliza, ki se je zgodila v 40. in 50. letih minulega stoletja ter črna smrt ali pandemija kuge, ki je v 14. stoletju pomorila okoli 75 milijonov ljudi in epidemija španske gripe, ki jo je po prvi svetovni vojni povzročil virus H1N1. Prizadet je bil velik del svetovnega prebivalstva in po podatkih WHO je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi. Opomnite jih, da je osebno žrtvovanje, kot sta samoizolacija in primerno upoštevanje ukrepov, za dobro večine ljudi in ne njih samih ter da moramo paziti drug na drugega, še posebej pa na ljudi, ki pripadajo rizičnim skupinam.

Pričakujte realne odzive

Vsekakor se morate zavedati, da niti dve osebi ne moreta sprejeti in procesirati določenih informacij na enak način. Zato, če vaša opozorila in pogovori ne bodo zalegli in se bodo vaši bližnji še naprej vedli neodgovorno, omejite stike z njimi in postavite svoja pravila, svetuje terapevtka Marie Land.

Priznajte, da je tudi vam hudo

Samoizolacija je težka zadeva, mnogi ljudje lahko občutijo anksioznost in postanejo znotraj domačih zidov še bolj panični. Zato je pomembno, da si priznamo, da nam ni lahko in da se zavedamo, da smo vsi v isti situaciji in v kolikor se bomo vsi držali ukrepov dovolj časa ter drug drugemu nudili oporo, dnevno dozo pozitivne energije in vzpodbude, bomo s skupnimi močmi uspešno premagali tudi to pandemijo.