Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je 6. junija v Bruslju objavil Evropsko poročilo o drogah 2019. Ugotovili so, da je kokaina čedalje več, zasegi te droge so namreč dosegli rekordno raven. Poleg tega so ugotovili, da je razpoložljivost večine prepovedanih drog v Evropi stalna in visoka. Zadnji podatki kažejo, da je na tem območju namreč letno prijavljenih več kot milijon zasegov prepovedanih substanc. Približno 96 milijonov odraslih med 15 in 64 letom v EU je že poskusilo kakšno prepovedano drogo, vsako leto pa se od odvisnosti od drog zdravi približno 1,2 milijona ljudi.

Tokrat bomo predstavili kokain in njegove učinke na človeško telo.

Kokain je močan stimulans oz. poživilo, ki ga s kemičnimi procesi pridobivajo iz listov grma Erythroxylon coca, ki izvira iz Južne Amerike. Čistemu belemu prašku, ki nastane v tem procesu, nato zaradi povečanja mase primešajo še razne škodljive in neškodljive snovi, kot so soda bikarbona, laktoza in razna zdravila. Je grenkega okusa in ima anestetični učinek, kar pomeni, da ob uživanju oz. njuhanju omrtvinči nosno sluznico in žrelo. Povprečna čistost kokaina leta 2016 je bila v Sloveniji 69,7 %. Ostalo so dodane primesi.

Deluje tako, da poveča noradrenalin, dopamin in serotonin, ki so odgovorni za občutke sreče, samozavesti in vznemirjenja, hkrati preprečuje utrujenost in povečuje zmogljivost. Pomaga uravnavati telesno temperaturo, krvni tlak in srčni utrip, spanje, razpoloženje in med drugim telesno težo. Zanj je značilno kratko delovanje, od pol ure do največ 4 ure, in hiter nastanek učinkov, od 30 do 45 sekund.

Kljub navideznim pozitivnim učinkom pa je kokain eden najbolj škodljivih snovi, saj zaradi fizične škode in hitrega nastanka zasvojenosti kmalu lahko resno ogrozi naše zdravje. Redna uporaba kokaina poškoduje srčne mišice, saj je toksičen za srce, kar lahko privede tudi do zastoja srca. Povzroča tudi poškodbe nosne sluznice, izredno močno psihično zasvojenost ter večjo možnost nastanka depresije ali drugih psihičnih motenj. Zaradi zvišanega krvnega tlaka in povečanega tveganja za nastanek krvnih strdkov je možen povzročitelj možganske kapi. Pri vseh stimulantnih drogah, med katere spada tudi kokain, je nevarnost, da dobite epileptični napad, večja. Tovrstne droge namreč znižajo prag za nastanek epileptičnega napada.

Ker pa je stimulantna droga, njegova uporaba pa je velikokrat povezana s plesanjem v vročih in vlažnih diskotekah, lahko povzroči vročinski udar. Ob souporabi pribora za jemanje kokaina lahko pride do prenosa nalezljivih bolezni, kot so na primer virus HIV ali hepatitis B in C. Poleg souporabe pribora za injiciranje lahko pride do prenosa teh bolezni tudi pri souporabi pribora za snifanje, saj se medtem poškoduje nosna sluznica, ki je pri uporabnikih kokaina že tako stanjšana. Sluznica zakrvavi in ta kri se prek pripomočka za snifanje prenese na sluznico naslednjega uporabnika. Tako pride do prenosa nalezljivih bolezni.

V letu 2017 smo v Sloveniji beležili 47 neposrednih smrti, povezanih z uporabo prepovedanih drog, kar je 6 smrti več kot preteklo leto. Od leta 2013 število umrlih konstantno narašča, med umrlimi pa prevladujejo moški. Povprečna starost moških, ki so umrli zaradi prepovedanih substanc je bila 39,5 leta, žensk pa 44,6 leta, kar kaže na to, da odvisniki umirajo vse starejši. Zaradi naraščujoče popularnosti in nižanja cene je uporaba kokaina izstopila iz starih klišejev o tem, kakšni so njegovi uporabniki. To že dolgo ni več droga premožnejših slojev, saj je njegova uporaba prisotna v različnih skupinah, ne glede na starost in status.