Pred nami so toplejši dnevi, hkrati pa se prav v tem spomladanskem času pogosto pojavljajo tudi številne alergije. Mnogi lahko sproščeno uživajo v lepem vremenu in prebujanju narave, ko vse okoli nas začne cveteti, spet drugi imajo ravno s tem največ težav. 

Podobna situacija je tudi pri hrani, ko se nekateri lahko prehranjujejo raznoliko in pestro ter uživajo v bogatih okusih, spet drugi pa morajo paziti tako rekoč pri vsakem grižljaju, da ne bi po nesreči zaužili določenih sestavin, na katere so alergični. 

Odzivi našega imunskega sistema so različni, saj je za nekoga lahko usodna že pest arašidov, medtem ko imamo lahko napad kihanja tudi zaradi sosedove mačke. Poznamo več vrst alergij in hočemo ali nočemo, gre za bolezen sodobnega časa, ki jo lahko dobimo kadar koli v življenju.

Kaj je alergija in kako nastane?

Že samo ime alergija, ki je sicer grškega izvora, pomeni reagirati drugače in naš imunski sistem v primeru alergije tudi reagira drugače, saj se odzove pretirano in neustrezno. 

Pretirana reakcija našega obrambnega sistema

Naš obrambni sistem razvija različna protitelesa, ki nas ščitijo pred raznoraznimi boleznimi. V nekaterih primerih pa je njegov odziv popolnoma nepotreben in nam povzroča nemalo težav zaradi snovi, ki so v resnici nenevarne, a jih prepozna kot nevarne, kar lahko vodi v različne alergije. Alergiki imajo običajno visoko raven specifičnih protiteles, imenovanih imunoglobulini E, znani tudi kot IgE, ki spodbujajo obrambo pred »nevarnimi« tujki. 

Alergija je lahko zapisana že v naših genih 

Vzrokov za alergijo je lahko več, a dedna nagnjenost zagotovo pripomore k njenemu razvoju. Na primer, če ima eden od staršev alergijo, je takoj večja možnost, da jo bo imel tudi otrok. V primeru, da jo imata oba starša, pa se ta možnost že poveča za 70 odstotkov. 

Alergeni, ki dražijo naš imunski sistem 

Alergen je snov, ki lahko draži naš imunski sistem, in poznamo celo več kot 20 tisoč alergenov. Naše telo namreč za »sovražnika« lahko spozna tudi povsem običajne snovi, kot so na primer cvetni prah, pršice, orehi, arašidi, pšenica, čistila, detergenti in tako naprej. Prej omenjena protitelesa IgE so narejena za vsako vrsto alergena posebej, kar pomeni, da smo lahko alergični samo na en ali dva alergena, medtem pa nimamo nobenih težav z drugimi.

Preobčutljivost (senzibilizacija) in razvoj imunološkega spomina

Preobčutljivost na določen alergen se lahko razvije takoj ali pa šele v nekaj letih. Protitelesa, ki se razvijejo zaradi stika z alergenom, se pritrdijo na celice in sluznico, kjer čakajo, da bo alergen spet vdrl v telo, kar imenujemo postopek senzibilizacije oziroma vzpostavljanje preobčutljivosti na določeno snov. Imunski sistem na tak način razvije imunološki spomin, ki je pri alergiji še povečan. 

Alergična reakcija kot obramba našega telesa

Alergijska reakcija je torej nepotrebna imunska reakcija našega telesa na določen alergen. Če imamo alergijsko reakcijo, je pomembno, da čim prej ugotovimo, katera snov jo je izzvala in se je poskušamo v prihodnje čim bolj izogibati. 

Zdravljenje alergij

Večinoma zdravimo samo simptome alergij, medtem ko si lahko pomagamo tudi z določenimi zdravili, kot so antihistaminiki, kortikosteroidi, izbranimi mazili za lajšanje vnetja, različnimi oblikami imunoterapije in podobno.