Kako alkohol preoblikuje možganske povezave

Kot navaja ScienceAlert, najnovejše raziskave kažejo, da alkohol že po nekaj kozarcih bistveno spremeni način, kako se možganske regije med seboj povezujejo. Čeprav je znanost že dolgo proučevala vpliv alkohola na posamezne dele možganov, je celostni pogled na delovanje možganskih mrež ostal presenetljivo neraziskan. Možgani so izjemno kompleksen sistem, ki temelji na natančno usklajeni komunikaciji med številnimi regijami. Vsaka motnja v tem občutljivem ravnovesju lahko vpliva na vaše vedenje, zaznavanje in čustvovanje.

Raziskovalci z Univerze v Minnesoti so ugotovili, da alkohol poveča lokalno povezljivost med posameznimi možganskimi področji, hkrati pa zmanjša globalno povezanost celotne mreže. To pomeni, da se informacije začnejo pretakati bolj znotraj posameznih regij in manj med njimi. Kot poroča ScienceAlert, so raziskovalci zapisali, da se možgani pod vplivom alkohola obnašajo manj naključno in bolj 'mrežasto', kar je povezano z močnejšim občutkom opitosti.

V raziskavo je bilo vključenih 107 zdravih odraslih, starih med 21 in 45 let. Vsak udeleženec je sodeloval v dveh ločenih seansah:

- enkrat so prejeli napitek, ki je dvignil raven alkohola v krvi na 0,08 grama na deciliter (zakonska meja za vožnjo v ZDA),

- drugič pa placebo napitek.

Pol ure po pitju so udeleženci opravili slikanje z magnetno resonanco. Raziskovalci so nato analizirali komunikacijo med 106 možganskimi regijami. Rezultati so pokazali:

- povečano lokalno povezovanje,

- zmanjšano globalno povezovanje,

- večjo izolacijo posameznih možganskih področij.

To je podobno prometu, ki kroži le po enem delu mesta, namesto da bi se razporedil po celotni mestni mreži. Kot piše ScienceAlert, so se vsi udeleženci po količini alkohola naposled znašli na podobni ravni opitosti, vendar so se subjektivni občutki močno razlikovali. Tisti, pri katerih so možganske mreže postale bolj razdrobljene, so se počutili bolj pijane.

Raziskava je pokazala, da je ena najbolj prizadetih regij okcipitalni reženj, ki je odgovoren za obdelavo vidnih informacij. Ko se globalna povezanost zmanjša, vizualni podatki težje potujejo do drugih delov možganov, kar lahko povzroči:

- zamegljen vid,

- slabšo prostorsko orientacijo,

- težave pri hoji po ravni črti.

Kot navaja ScienceAlert, so spremembe v možganskih mrežah skladne z že znanimi učinki alkohola na nadzor impulzov, nagrajevalne mehanizme in zaznavanje dražljajev.

Raziskovalci poudarjajo, da so bili možgani preučevani v mirovanju, ne med izvajanjem nalog. Prav tako bi bilo treba raziskati, kako se te spremembe razvijajo pri dolgotrajni izpostavljenosti alkoholu.

Na podlagi preteklih študij raziskovalci domnevajo, da bi lahko ljudje z akutnimi ali kroničnimi težavami z alkoholom kazali drugačne vzorce:

- manj izrazito mrežasto strukturo,

- manj lokalnega povezovanja,

- bolj naključno in razdrobljeno možgansko mrežo.

Kot poroča ScienceAlert, je nujno vključiti širše skupine udeležencev, tudi starejše odrasle in osebe z več težavami v duševnem zdravju, saj se demografske značilnosti populacije hitro spreminjajo.

Raziskava jasno kaže, da alkohol ne vpliva le na posamezne dele možganov, temveč preoblikuje celotno komunikacijsko mrežo. To lahko pomaga razložiti, zakaj se ljudje različno odzivajo na enako količino alkohola in zakaj se že po nekaj kozarcih pojavijo težave z vidom, ravnotežjem in presojo. Razumevanje teh sprememb je ključno za boljše razumevanje tveganj, povezanih s pitjem alkohola, ter za razvoj prihodnjih preventivnih in terapevtskih pristopov.

Vir: ScienceAlert