Raziskave so negativne učinke sedenja pokazale že skoraj 80 let nazaj

Epidemiolog Jeremy Morris je že leta 1953 ugotovil, da imajo vozniki avtobusov v primerjavi s kondukterji dvakrat večjo verjetnost, da razvijejo zdravstvene težave, kot so bolezni srca, ožilja ter diabetes. Kondukterji so namreč pogosteje na nogah, saj se morajo v londonskih dvonadstropnih avtobusih vzpenjati po stopnicah, vozniki pa ves čas sedijo.  Morrisova raziskava je postavila temelje za preučevanje odnosa med telesno aktivnostjo in zdravjem srca.

 Raziskavo lahko apliciramo tudi na sodobni način življenja

Čeprav se Morrisova raziskava danes zdi zastarela, jo lahko apliciramo na sodobni način življenja, kjer je vse pogostejše delo od doma, kar še povečuje skupni čas sedenja. Mnogi preživijo cel delovni dan sede. Vstanejo le, ko gredo na stranišče ali do hladilnika. 

Svetovna zdravstvena organizacija je predlagala ukrepe za zmanjšanje sedenja, ker ta porabi zelo majhno količino energije. Raziskovalci že več kot desetletje poudarjajo, da se sedeči način življenja razlikuje od pomanjkanja telesne aktivnosti. Lahko na primer v dnevu dovolj telovadite, a še vedno sedite preveč časa. Tveganja pa so seveda večja za tiste, ki se manj gibajo.

Negativen vpliv sedenja na zdravje

Sedenje prispeva k zmanjšani mišični aktivnosti. Kombinacija zmanjšane mišične aktivnosti, nižjih presnovnih zahtev in gravitacijskih sil zmanjšuje periferni pretok krvi v mišice nog, kar lahko povzroči kopičenje krvi v mečih. 

Biomehanika sedenja, običajno s pokrčenimi nogami, prav tako zmanjšuje pretok krvi. Poleg tega pride do zmanjšane gostote kosti in povečane količine maščobe v maščobnem tkivu. Dolgotrajno sedenje je povezano tudi s fizičnim nelagodjem, stresom na delovnem mestu in večjo depresijo, lahko pa povzroči tudi preležanine.

Koliko časa na dan lahko sedimo?

Študija na 16 mladih in zdravih moških je pokazala, da tri ure neprekinjenega sedenja poveča kopičenje krvi v nogah, diastolični krvni tlak in obseg nog. Raziskovalci se strinjajo, da je med 120 in 180 minutami neprekinjenega sedenja verjetno čas, ki še ni škodljiv za zdravje. Ta čas so simbolično poimenovali "prag prekomernega sedenja".

Kako zmanjšati tveganja?

Za zmanjšanje tveganja je priporočljivo investirati v delovne mize, pri katerih lahko stojimo ali pa celo hodimo na tekaški stezi med delom. V osemurni delovnik lahko tako vnesemo lahkotno hojo namesto stalnega sedenja. 

Čeprav je pogosto sedenje neizogiben del življenja mnogih ljudi, lahko majhne spremembe, kot sta raztezanje ali pogostejše vstajanje, bistveno izboljšajo naše zdravje!

Vir: net.hr