"Nikotin je zasvojljiva snov, prikrajšanost od njega v telesu sproži reakcije prilagoditve presnove brez omenjene substance. Zaradi tega pride do tako imenovanih odtegnitvenih oz. abstinenčnih simptomov. Simptomi fizične odvisnosti so prehodni in so lahko pri vsaki osebi različni – od padca krvnega tlaka, omotice, nespečnosti, glavobola, slabše prebave, razdražljivosti in celo opaznega nihanja razpoloženja. Mentalna ali psihična zasvojenost s cigaretami, kateri pa pravimo 'navada', pa je tista, katere se človek veliko težje znebi," pravi prof. Basara. 

Klasična klimatizacija ali pavlovska kondicija

Kot pravi omenjeni klinični psiholog, so kadilci navajeni na določene rituale, ki se jim je zelo težko odpovedati. K tem ritualom sodi že samo jutranja kava, ob kateri navadno kadilci pokadijo več cigaret, službene malice, poslovni sestanki, kadilci prav tako posežejo po cigareti na kavi ali pijači, prav tako pa imajo navado, da kadijo v stresnih situacijah. "S ponovitvijo teh dejanj se kadilci med seboj povezujejo, kaj kmalu pa se pri kajenju oblikujejo situacije, ki v kadilcu spodbudijo željo po cigareti. To v psihologiji imenujemo klasična kondicija, ker poleg fizične zasvojenosti kadilci postanejo odvisni od tega, da v določenih situacijah občutijo močno željo po cigareti. Poleg tega užitek, za katerega kadilci menijo, da ga sproža cigareta, še poveča krepitev odvisnosti, saj se možnost, da bomo še naprej ponavljali vedenje, poveča v prihodnosti, ko ima ta dejavnost za nas takojšnje pozitivne posledice," razlaga Basara. 

Kmalu je torej določeno dejanje povezano z določenim občutkom ali situacijo in kadilec niti več ne poskuša živeti brez cigarete. Zato je duševna odvisnost bolj trdovratna, saj se mora človek v bistvu ponovno 'naučiti' živeti brez tobačnega dima, kar pogosto pomeni osvajanje novih navad in novega načina razmišljanja, brez dobro poznanega avtomatizma.

Škodljivi učinki so poznani, a za te se zdi, da kadilce ne zanimajo

Škodljivi učinki kajenja na človeško telo so dobro znani, a kot poudarja Basara, v družbi, tudi med stroko, se pogosto trudi govoriti o fizičnih posledicah kajenja, ne pa toliko o psiholoških, ki znajo biti mnogo težje. Fizično odtegnitveno krizo je, kot poudarja, mnogo lažje premagati kot psihološko, ki sledi in je dolgotrajnejša. "Razlika med odvisnostjo od kajenja in denimo odvisnostjo od alkohola je zelo očitna. Alkohol vpliva na našo presojo in naše dojemanje realnosti, medtem ko kadilci v družbi nikakor ne izstopajo oz. samo kajenje ne vpliva na obnašanje," pravi Basara, a dodaja, da tudi kajenje pri tem ni tako zelo nedolžno. "Ne moremo trditi, da pri kajenju ni govora o hudi zasvojenosti, vendarle imajo tudi kadilci, ko denimo ne dobijo cigarete, ko jo 'potrebujejo', ne enake, a podobne simptome razdražljivosti."

Natanko 72 ur naj bi človeško telo potrebovalo, da iz svojega telesa izloči nikotin. Tri dni potrebujemo, da odpravimo fizično zasvojenost, ki v nas vzbuja hrepenenje po cigaretah. Seveda ne gre zanemariti dejstvo, da lahko nekateri kadilci, tukaj je predvsem govora o tistih, ki kadijo že več let, tudi več desetletji, to telesno abstinenco v sklopu nekaj dni doživijo res intenzivno in jo težko premagajo. A še mnogo težje je premagati miselno odvisnosti, ki jo imajo kadilci na okoliščine, ki jih povezujejo s kajenjem. V Pavlovski kondiciji tiči razlog, zakaj je med kadilci toliko povratnikov. Kot poudarja Basara, je ena sama okoliščina, vonj ali spomin dovolj, da še včeraj nekdanjega kadilca odnese nazaj med kadilce. Govora je o psihološki potrebi, ker fizična praktično ne obstaja več, v telesu kadilca pa vseeno obstaja spomin na delovanje v podobnih situacijah, ko je kadil. 

Povzeto po miss7zdrava