Kako pogosto je treba ponovno nanesti SPF med dopustom

Prav tu nastane največja napaka. Dermatologi opozarjajo, da zaščitni faktor ni celodnevna zaščita in da je ponovno nanašanje ključno za preprečevanje opeklin, prezgodnjega staranja kože in dolgoročnih poškodb zaradi UV-sevanja.

Strokovnjaki priporočajo, da zaščitno kremo ponovno nanesemo približno vsaki dve uri, kadar smo na soncu. Zakaj? Ker zaščita sčasoma oslabi zaradi:

- potenja,

- kopanja,

- brisanja z brisačo,

- dotikanja kože,

- naravne razgradnje zaščitnih filtrov.

Tudi vodoodporna krema ne pomeni, da zaščita ostane nespremenjena ves dan.

To velja tudi pri kremah z oznako 'water resistant' ali 'very water resistant'. Vodoodporne formule sicer zdržijo dlje, vendar ne neomejeno. Po plavanju, potenju ali brisanju z brisačo je priporočljivo SPF ponovno nanesti čim prej. Prav po kopanju veliko ljudi dobi občutek, da jih hladna voda ščiti pred soncem, v resnici pa UV-žarki še vedno delujejo enako močno.

Dermatologi opozarjajo še na eno pogosto težavo: količina. Da bi SPF dejansko nudil zaščito, ki piše na embalaži, ga je treba nanesti dovolj. Odrasla oseba za celotno telo potrebuje približno:

- šest do sedem čajnih žličk kreme,

- oziroma približno 30 mililitrov.

V praksi večina ljudi uporabi precej manj, zato je tudi zaščita bistveno nižja od deklarirane.

Pogosta zmota je, da višji zaščitni faktor pomeni popolno zaščito. SPF 50 sicer blokira več UVB-žarkov kot SPF 30, vendar razlika ni tako velika, kot mnogi mislijo. Noben SPF ne omogoča varnega večurnega sončenja brez ponovnega nanosa. Pomembno je tudi vedeti, da:

- SPF ne blokira 100 odstotkov UV-žarkov,

- UV-sevanje prodira tudi skozi oblake,

- koža se poškoduje tudi brez vidne opekline.

Na obrazu zaščita pogosto izgine hitreje zaradi:

- potenja,

- dotikanja kože,

- uporabe robčkov,

- ličil,

- nošenja sončnih očal.

Dermatologi zato priporočajo, da obraz zaščitimo večkrat dnevno, še posebej med sprehodi, športom ali na plaži. Za lažji ponovni nanos mnogi uporabljajo SPF v pršilu, stiku ali pudru, vendar mora biti nanos še vedno dovolj obilen.

Otroška koža je bolj občutljiva na UV-poškodbe, zato je dosledno obnavljanje zaščite še pomembnejše. Pri otrocih strokovnjaki priporočajo:

- zaščitna oblačila,

- klobuke,

- senco,

- izogibanje opoldanskemu soncu,

- redno ponovno nanašanje SPF.

Dojenčkov, mlajših od šest mesecev, praviloma ne izpostavljamo neposrednemu soncu.

Tudi v senci lahko do kože pride velik del UV-sevanja. Pesek, voda in beton sončne žarke odbijajo, zato zaščita ostaja pomembna tudi pod senčnikom. Enako velja za oblačne dni, UV-žarki prehajajo skozi oblake, zato lahko pride do opeklin tudi brez občutka močne vročine.

Dermatologi najpogosteje opažajo:

- nanos samo enkrat dnevno,

- premalo uporabljene kreme,

- pozabljanje na ušesa, vrat, stopala in lasišče,

- uporabo stare zaščitne kreme,

- prepričanje, da je porjavela koža zaščitena.

Porjavelost sicer pomeni odziv kože na poškodbo, ne pa zaščite pred nadaljnjim UV-sevanjem.

Zaščitna krema pomaga zmanjšati škodo zaradi UV-žarkov, vendar ne izniči tveganj. Najboljša zaščita še vedno ostaja kombinacija:

- sence,

- zaščitnih oblačil,

- sončnih očal,

- izogibanja močnemu soncu,

- rednega nanašanja SPF.