Zdravje

Kako premik ure vpliva na naše zdravje?

N.R.A.

25. 10. 2025 03.59

V noči s sobote, 25. oktobra, na nedeljo, 26. oktobra 2025, bomo v Sloveniji in večini Evrope prestavili uro nazaj – s 3.00 na 2.00. Ta sprememba označuje konec poletnega časa in prehod na zimski oziroma standardni čas.

Zakaj sploh premikamo uro?

Ideja o premiku ure je bila prvič predlagana že v 18. stoletju, a se je uveljavila šele med prvo svetovno vojno, da bi države prihranile energijo z boljšim izkoristkom dnevne svetlobe. V ZDA je bil poletni čas formaliziran z Zakonom o standardnem času (Standard Time Act) leta 1918. Danes se premik ure uporablja v več kot 70 državah, čeprav se njegova smiselnost vse bolj postavlja pod vprašaj.

Preberi še

Zato boste imeli ta vikend težave s spanjem

Zgodovina poletnega časa

- 1916: Nemčija in Avstro-Ogrska prvi uvedeta poletni čas.

- 1918: ZDA sprejmejo zakon o poletnem času.

- 2005: Ameriški zakon o energetski politiki podaljša trajanje poletnega časa.

- EU razpravlja o ukinitvi premika ure, a dogovor še ni sprejet.

Kako premik ure vpliva na zdravje?

Premik ure, tudi če gre za "dodatno uro spanja" jeseni, lahko pomembno vpliva na naše zdravje. Raziskave kažejo, da sprememba časa moti naš cirkadiani ritem, kar lahko povzroči:

- Motnje spanja: Telo potrebuje več dni, da se prilagodi novi uri, kar lahko povzroči nespečnost ali slabšo kakovost spanja.

- Povečano tveganje za možgansko kap: Študije kažejo, da se tveganje za možgansko kap poveča v dneh po premiku ure.

- Spremembe razpoloženja: Jesenski premik ure pomeni krajše in temnejše dni, kar lahko prispeva k sezonski depresiji ali občutkom tesnobe.

- Hormonske spremembe: Melatonin in kortizol, ključna hormona za spanje in budnost, se lahko začasno porušita.

- Vpliv na mladostnike: Najstniki, ki že tako spijo manj in kasneje, so še posebej občutljivi na spremembe svetlobe in časa.

Ali bi morali ukiniti premik ure?

Nekatere študije predlagajo, da bi stalni standardni čas (zimski čas) zmanjšal pojavnost možganske kapi in debelosti. Poleg tega bi se zmanjšale motnje spanja in izboljšalo splošno počutje prebivalstva.

Čeprav se jesenski premik ure zdi manj stresen kot spomladanski, ima še vedno merljive učinke na zdravje. Strokovnjaki priporočajo, da se na spremembo pripravimo z doslednim urnikom spanja, izpostavljenostjo jutranji svetlobi in izogibanjem zaslonom pred spanjem. V prihodnosti pa se morda obeta ukinitev premika ure – v korist našega zdravja.