Zakaj prestavljamo uro? 

Ena glavnih zgodovinskih motivacij za uvedbo poletnega časa je bila želja po zmanjšanju porabe energije. S premikom ure navzgor spomladi in nazaj jeseni ljudem omogoči, da večino svojih aktivnosti izvajajo v dnevni svetlobi, kar pripomore k zmanjšanju porabe električne energije. Manj uporabe umetne svetlobe in ogrevanja/ohlajevanja stavb pomeni manjšo porabo energije.

Poletni čas omogoča ljudem, da več časa preživijo zunaj, kar lahko vodi k manjši porabi energije v gospodinjstvih. Manjša potreba po osvetlitvi in ogrevanju domov čez dan prispeva k prihranku energije. Več ur dnevne svetlobe spomladi in pozno jeseni lahko poveča produktivnost, saj ljudje pogosteje sodelujejo v dejavnostih na prostem in so bolj motivirani.

Zmanjšanje porabe energije pomeni manjše emisije toplogrednih plinov, kar lahko pomaga pri varovanju okolja in zmanjšanju onesnaženja zraka. Več dnevne svetlobe lahko poveča varnost v cestnem prometu, saj boljša vidljivost zmanjšuje možnost prometnih nesreč.

Premikanje ure, zlasti naprej spomladi, ima tudi svoje kritike in skeptike. Nekateri menijo, da takšno početje ni več potrebno zaradi tehnoloških sprememb in napredka pri energetski učinkovitosti. Prav tako se poletni čas ne uporablja povsod po svetu in ni brez pomanjkljivosti, saj lahko na primer vpliva na spanje in zdravje ljudi ter povzroča težave pri usklajevanju časovnih območij med državami.

Kako konkretno pa vpliva premikanje ure na naše zdravje?

Četudi je Evropska unija že pred nekaj leti napovedala, da bo ukinila poletni in zimski čas, se to še ni zgodilo. Tudi zato pa se marsikdo sprašuje, kako premikanje ure pravzaprav vpliva na naše zdravje. Kot poroča EverydayHealth, ima premikanje ure nazaj več posledic.

V prvi vrsti obračanje ure nazaj vpliva na cirkadiani ritem našega telesa, natančneje na številne telesne in duševne spremembe. Kot pojasnjujejo zdravniki, naše telo pričakuje, da se bodo določene stvari zgodile ob določenih urah dneva. To se nanaša na spanje, prebujanje in uživanje obroka.

''Naravna sončna svetloba podnevi in odsotnost svetlobe zvečer pomagata ohranjati našo cirkadiano fazo spanja,'' pravi Aneesa Das, specialistka za spanje.

To lahko moti več dnevnih procesov, ki se odvijajo v telesu, kot so spanje, prebava in delovanje srca in ožilja. Čeprav mnogi morda ne bodo občutili teh sprememb, podatki iz ene študije na to temo razkrivajo, da bi se lahko zdravstvene težave, kot je srčni infarkt, povečale prav zaradi spremembe časa.

Najnovejša raziskava, katere rezultate je objavila revija Sleep, ki je osem let spremljala zdravstvene delavce, je namreč razkrila porast človeških napak, povezanih z varnostjo, za 18 odstotkov med poletnim in 5 odstotkov med zimskim časom.

Poleg tega zdravniki opozarjajo, da bi obračanje ure nazaj lahko povzročilo tudi pojav tako imenovane sezonske depresije. Kot pojasnjujejo, lahko nenadne spremembe spanja in izpostavljenost dnevni svetlobi povečajo nihanje razpoloženja in tveganje za sezonsko čustveno motnjo.

Pravijo, da gre za obliko depresije, ki se pojavi v jesenskih in zimskih mesecih, torej takrat, ko so dnevi krajši. Ljudje takrat občutijo slabše razpoloženje, pomanjkanje energije, težave s koncentracijo, pridobivanje teže in povečano željo po ogljikovih hidratih. Danski raziskovalci so ugotovili, da so se depresivne epizode pri ljudeh v zimskem času povečale za kar 11 odstotkov.

Vir: index.hr